Namen dogovora je močneje poenotiti pravila na tem področju v EU-ju ter z ukrepi za bolj trajnostno embalažo in zmanjšanje odpadne embalaže vpeljati načela krožnega gospodarstva in prispevati k varstvu okolja.

Dogovorjena nova pravila se nanašajo na celotni življenjski krog embalaže, so sporočili iz obeh osrednjih zakonodajnih ustanov EU-ja.

Po eni strani tako zaostrujejo zahteve glede sestave embalaže. Ta bo morala biti v prihodnosti v celoti takšna, da jo bo mogoče reciklirati. Obenem bo treba na minimum zmanjšati vsebnost škodljivih snovi v njej.

Cilj uredbe je tudi zmanjšati obseg nepotrebne embalaže (skupni obseg embalaže naj bi do 2030 zmanjšali za pet odstotkov, do 2035 za 10 odstotkov in do 2040 za 15 odstotkov), omejiti embalažo za enkratno uporabo in določene oblike tovrstne embalaže v celoti prepovedati s 1. januarjem 2030 (npr. za sadje in zelenjavo v trgovinah, za uživanje pijače in hrane v barih in restavracijah, za male porcije npr. omak in začimb ter za higienske izdelke v turizmu).

Uredba želi z opredeljenimi cilji izboljšati sisteme pobiranja in ravnanja z odpadno embalažo, tudi s kavcijskim sistemom povratne embalaže, pri čemer je za članice ob izpolnjevanju določenih drugih pogojev možna izjema od cilja, da se 90 odstotkov plastenk in pločevink do 2029 pobere ločeno.

Prinaša tudi obvezujoče cilje za ponovno uporabo embalaže (za alkoholne in brezalkoholne pijače naj bi delež ponovne uporabe z 2030 npr. dosegel vsaj 10 odstotkov, so pa predvidene tudi izjeme za določene vrste živil in tipe embalaže ter možnost splošnega petletnega odloga uporabe novih pravil za članice EU-ja ob izpolnjevanju določenih pogojev).

Uredba določa še niz drugih numeričnih ciljev, npr. glede vsebnosti recikliranih materialov v embalaži in zmanjšanja neizrabljenega volumna embalaže.

Besedilo uredbe, ki bo nadomestila dosedanjo direktivo o embalaži in odpadni embalaži ter tako okrepila harmonizacijo pravil na tem področju, morata Svet EU in Evropski parlament pred začetkom veljave uradno še potrditi.