Po preštetju vseh glasovnic je proevropska stranka osvojila skoraj 53 odstotkov glasov in s tem absolutno večino 63 sedežev v 101-članskem parlamentu.

Dolga leta vladajoče prorusko zavezništvo socialistov in komunistov (BECS) je prejelo samo 27 odstotkov glasov.

Kot tretji in zadnji stranki je vstop v parlament s slabimi šestimi odstotki podpore uspel proruski stranki Šor, poročata nemška in avstrijska tiskovna agencija, DPA in APA. Preostalim več kot 20 strankam ni uspelo prestopiti petodstotnega praga za vstop v parlament.

Zelo jasno nedeljsko sporočilo volivcev bo v ZDA izšolani ekonomistki Sandu omogočilo izvedbo reform.

To je v svojem odzivu poudaril tudi predsednik Romunije Klaus Iohannis, ki je pozdravil "državljanski razum in jasno odločitev za reforme, pravno državo in evropsko integracijo" Moldavcev. Tudi romunski premier Florin Citu je sosedom čestital za "zgodovinsko zmago" in jim obljubil nadaljnjo podporo pri približevanju EU-ju.

Številni mediji v državi zmago PAS-a ocenjujejo kot zgodovinsko, prvič od osamosvojitve je namreč absolutno večino v parlamentu osvojila desnosredinska stranka.

Sandu se je že v nedeljo zahvalila volivcem in izrazila upanje, da se bo s tem dnem končalo težko obdobje in vladavina tatov. Vodja PAS-a Igor Grosu pa je izrazil pripravljenost, da bo stranka takoj po potrditvi "zavihala rokave", pripravljeno imajo tudi že vladno ekipo.

V proruskem zavezništvu BECS so priznali poraz. Kot je sporočil nekdanji moldavski predsednik Igor Dodon, ki ga je Sandu premagala že na lanskih predsedniških volitvah, "so takšna pravila demokracije". Sandu in njeni stranki je čestital ter jima sporočil, da "imata zdaj vso moč".

Na volišča se je sicer odpravilo zgolj 48 odstotkov volilnih upravičencev. Ruski volilni opazovalci so volitve označili za razmeroma pravične, ugotovili so le nekaj kršitev, ki pa ne porajajo dvoma o izidu volitev, je poročala DPA.

Predčasne volitve je razpisala predsednica Sandu, saj je imela po zmagi na predsedniških volitvah novembra lani zaradi parlamenta, v katerem so imele večino proruske stranke, zveste Dodonu, zvezane roke. Predsednica je razpustila parlament konec aprila po politični krizi, ko so poslanci onemogočili oblikovanje nove vlade. V Moldaviji predsednik ne more storiti skoraj ničesar brez podpore parlamenta.

Moldavija, najrevnejša evropska država, že desetletja ostaja razpeta med Rusijo in Zahodom. V njej cveti korupcija, vse več izobraženih Moldavcev pa odhaja v tujino. Zaupanje v politike je izredno nizko, kar se je odrazilo tudi v nedeljski volilni udeležbi – čeprav so poznavalci opozarjali, da so tokratne volitve zadnja priložnost za Moldavijo.

Kot ocenjuje DPA, je pred Sandu zdaj kljub absolutni večini v parlamentu zelo težka naloga. Vprašanje je, ali bo sploh našla dovolj sposobnih ljudi za ključne položaje. Poleg tega se bo morala spoprijeti s še vedno močno prisotnostjo Rusije, ki ima posebej velik vpliv v Pridnestrju.