Pri tem poudarja neenakost pri dostopu do storitev ustnega zdravja, ki močno prizadene najranljivejše in prikrajšane skupine prebivalstva.

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob objavi poročila opozoril, da je bilo zdravje ustne votline v svetovnem zdravstvu dolgo zanemarjeno, medtem ko je številne ustne bolezni mogoče preprečiti in zdraviti s stroškovno učinkovitimi ukrepi. Poudaril je, da je Svetovna zdravstvena organizacija pripravljena vsem državam nuditi vodenje in podporo pri zagotavljanju ustnega zdravja za vse, so sporočili z WHO-ja.

V tem do zdaj najcelovitejšem prikazu stanja ustnih bolezni s podatki iz 194 držav, tudi Slovenije, ugotavljajo, da se je v zadnjih 30 letih število primerov ustnih bolezni na svetu povečalo za eno milijardo.

Kar 45 odstotkov svetovnega prebivalstva oziroma približno 3,5 milijarde ljudi se bori z zobno gnilobo, boleznimi dlesni in drugimi boleznimi ustne votline. To je po oceni WHO-ja "jasen znak, da veliko ljudi nima dostopa do preprečevanja in zdravljenja ustnih bolezni".

Tri četrtine bolnikov živijo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki. V vseh državah pa so z boleznimi ustne votline bolj obremenjeni ljudje z nizkimi dohodki, invalidi, starejši ljudje, ki živijo sami ali v domovih za ostarele, tisti, ki živijo v oddaljenih in podeželskih skupnostih ter manjšinske skupine.

Najpogostejše bolezni so zobni karies ali zobna gniloba, hude bolezni dlesni, izguba zob in rak ustne votline. Nezdravljen zobni karies je najpogostejša bolezen, ki prizadene približno 2,5 milijarde ljudi. Huda bolezen dlesni, ki je glavni vzrok za popolno izgubo zob, pa naj bi prizadela približno milijardo ljudi.

Vsako leto je diagnosticiranih tudi približno 380.000 novih primerov raka ustne votline, ugotavljajo v poročilu.

Enaki vzorci so značilni tudi za druge nenalezljive bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Tudi dejavniki tveganja so podobni – velik vnos sladkorja, kajenje ter zloraba alkohola, navaja WHO.

Podatki za Slovenijo med drugim kažejo, da je bila leta 2019 razširjenost nezdravljenega kariesa stalnih zob pri starejših od pet let 34,7-odstotna, razširjenost hude parodontalne bolezni pri starejših od 15 let 22,3-odstotna, razširjenost edentulizma oziroma izgube zob pri starejših od 20 let pa 16,6-odstotna.

Leta 2020 so v Sloveniji odkrili skupno 158 primerov raka ustnic in ustne votline. Največje tveganje za razvoj ustnih bolezni pa predstavlja sladkor, še piše v poročilu, objavljenem na spletni strani WHO-ja.