Trump je s pomočjo nekaterih pravnikov po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 dobil idejo, da bi lahko tedanji podpredsednik ZDA Mike Pence v vlogi predsedujočega obema domovoma zveznega kongresa med formalnim potrjevanjem volilnih izidov po zveznih državah samovoljno sklenil, da so nekateri izidi sporni, jih razveljavil in poslal spet v odločanje državnim kongresom.

Kongresi z republikansko večino bi nato mimo volje volivcev potrdili alternativne, spremenjene sezname elektorjev in Trump bi ostal v Beli hiši. Pence je ta naklep zavrnil s trditvijo, da po ustavi nima pooblastil, da odloča o veljavnosti po državah potrjenih izidov volitev.

Trumpove spletke, ki jim je 6. januarja lani sledil še napad njegovih privržencev na kongres, so prepričale dovolj kongresnikov, da so potrebne zakonodajne spremembe, tako da nihče več ne bi prišel na podobno idejo.

V novem zakonu bo tako izrecno navedeno, da ima podpredsednik ZDA le formalno vlogo pri potrjevanju volilnih izidov po državah in nima pooblastil za kakršno koli posredovanje. Zakon iz leta 1887, ki še vedno velja, pri tem ni bil dovolj jasen.

Sprememba prav tako posameznim članom zveznega kongresa otežuje vlaganje ugovorov na potrjene izide volitev. Zdaj je dovolj že ugovor enega samega senatorja ali kongresnika, da se samodejno sproži glasovanje o potrditvi ali zavrnitvi volilnega izida v državi. Po novem mora ugovor vložiti petina senatorjev ali kongresnikov, preden se glasuje.

Alternativni oziroma lažni elektorji, kakršne si je omislil Trump, bodo prepovedani. Vsaka država bo lahko potrdila le en seznam elektorjev za kandidata, ki je v njej osvojil največ glasov. Edini uradni seznam elektorjev lahko v kongres pošlje le guverner posamezne države.

Skoraj stoletje in pol star zakon medtem dovoljuje, da državni kongresi spremenijo voljo volivcev, če razglasijo neuspele volitve. Po novem naj bi bilo to mogoče le, če se zgodi kakšna huda katastrofa.