Na trgu za libijsko centralno banko v Tripoliju preprodajalci na črnem trgu, nekateri oboroženi, menjajo ameriške dolarje in libijske dinarje. Trgovci kupujejo hrano in druge dobrine v tujini po uradnem tečaju in jih v Libiji preprodajajo po neuradnem, pri čemer v žep spravijo visoke dobičke. Drugi bogatijo na račun tihotapljenja močno subvencioniranega goriva iz države.

Navadni ljudje pa morajo šest let po posredovanju Zahoda in smrti diktatorja za preživetje prodajati svoj nakit in dolarje, ki jih imajo skrite doma, poroča Reuters. 40-letna Fatima iz mesta Saba na jugu države je dejala, da ni prejela plače že štiri mesece. Prodala je tri zlate obeske, da bi lahko sestri plačala zdravljenje sladkorne bolezni. "Nemočni smo, nič drugega ne moremo storiti," je dejala.

1,3 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč
Znaki vse večje revščine so tudi beračenje na ulicah Tripolija in družine, ki v vrsti čakajo na pomoč v obliki hrane. ZN ocenjuje, da letos okoli 1,3 milijona ljudi v Libiji potrebuje humanitarno pomoč.

Njihov položaj se je v zadnjih dveh tednih dodatno poslabšal, saj se je tečaj za dinar na črnem trgu, ki je bil že tako rekordno nizek, še znižal, kar je povečalo inflacijo, ki je že od 25- do 30-odstotna. Vrednost dinarja je od začetka leta 2014 padla za več kot 600 odstotkov.

Guverner centralne banke Sadik Al Kabir je opozoril na "izjemno slabo gospodarsko in finančno situacijo", za katero so "vsi, bodisi v zakonodajni bodisi v izvršni veji, enako odgovorni". Trgovci in ekonomisti pravijo, da je politična negotovost velik razlog, iz katerega je valuta vse šibkejša. Pogovori pod pokroviteljstvom ZN-a med rivalskimi frakcijami so trenutno prekinjeni.

Libija se trudi financirati uvoz hrane in braniti svoje mednarodne rezerve, za katere Svetovna banka ocenjuje, da bodo konec leta znašale 67,5 milijarde dolarjev. Za primerjavo, leta 2012 jih je imela 123,5 milijarde.

Rešitev devalvacija dinarja?
Strokovnjaki pravijo, da je edini način za rešitev vprašanja devalvacija dinarja, a dogovor o ekonomski strategiji v državi, ki ji vladajo oborožene skupine, več vlad pa se bori med seboj, bo težko doseči. Ob tem močna in dobro povezana manjšina, ki služi na račun sive ekonomije, ni zainteresirana za spremembe.

Libija je letos povečala proizvodnjo nafte na okoli milijon 159-litrskih sodov na dan, kljub temu pa je ta precej nižja kot tista pred letom 2011, torej v času Gadafija. Prihodki, ki običajno predstavljajo okoli 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, se v veliki meri porabijo za plače, tudi ljudi v oboroženih skupinah. Država zagotavlja tudi več kot štirimilijardno subvencijo za gorivo. Lani je Libija porabila okoli 26 milijard dolarjev, zaslužila pa le okoli šest milijard.