Desnosredinska stranka premierja Jana Petra Balkenendeja bo imela v 150-članskem parlamentu 41 sedežev, na drugem mestu pa je pristala opozicijska Socialdemokratska delavska stranka, ki je dobila 32 sedežev. Liberalna stranka, sicer koalicijska partnerica krščanskih demokratov, je z 22 dobljenimi sedeži zasedla šele tretje mesto.

Ker niti levi niti desni blok nista osvojila potrebnih 76 sedežev za večino, bodo pogajanja za oblikovanje nove močne vlade premierja Balkenendeja otežena. Za večino se bo moral pogajati tudi z drugimi parlamentarnimi strankami, nekateri strokovnjaki pa napovedujejo celo možnost velike desno-leve koalicije.

Uspeh skrajne desnice
V parlament se je z devetimi sedeži uspelo prebiti tudi skrajni desničarski stranki Geerta Wildersa, ki je v volilni kampanjui vztrajal, da se Nizozemski približuje naval muslimanov in da je treba priseljevanje nemudoma ustaviti.

Odločilna politika do priseljencev
Peter Balkenende je prepričan, da se je pod njegovo vladavino Nizozemska uvrstila med najnaprednejše države v Evropi. Nova podpora premierjevi stranki je po vsej verjetnosti posledica reform, ki so močno izboljšale nizozemsko gospodarstvo.

Kljub temu pa se volivci delijo na podpornike in nasprotnike gospodarskih reform in stroge priseljenske politike, ki je v ospredju nizozemske politike vse od umorov nasprotnikov islamskega ekstremizma, priljubljenega politika Pima Fortuyna in režiserja Thea Van Gogha.

Prav politika do priseljencev pa bo tudi tista, ki bo vplivala na sestavo koalicije. Vprašanje je, kako odločno bo premier nadaljeval ostro politiko do priseljencev, saj je njegova vlada v štirih letih uvedla vrsto strogih ukrepov, napovedala pa je celo zakon, ki bi muslimankam prepovedal zakrivanje obraza v javnosti.