Sirski uporniki so zagrozili, da bodo v primeru nadaljnjih kršitev mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN-a in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana začeli braniti civilno prebivalstvo.

Mirovni načrt predvideva ustavitev nasilja na obeh straneh, umik težkega orožja iz mest in izpustitev zaprtih med več kot leto dni trajajočim uporom proti vladajočemu režimu.

V sredo je uporniška svobodna sirska vojska, ki jo sestavljajo vojaški dezerterji, sporočila, da bo, če režimske sile ne bodo prenehale izvajati nasilja, "prosta vseh zavez in bo branila ter ščitila civiliste, njihove vasi in mesta".

Pokol delavcev
Sirski aktivisti so opozorili, da so vladne sile po hitrem postopku usmrtile civiliste, ki so bili na poti z dela v tovarni v mestu Kusajr. Po podatkih opozicijskega koordinacijskega odbora so vladne sile pri nadzorni točki 13 delavcev prisilile, da zapustijo avtobus, jim zvezale roke in jih postrelile.

Svet ZN-a za človekove pravice o Siriji
Zaradi nadaljevanja nasilja je o Siriji v Ženevi razpravljal Svet ZN-a za človekove pravice. Visoka komisarka za človekove pravice Navi Pillay je v posebni izjavi, ki so jo prebrali na zasedanju, pozvala mednarodno skupnost k preiskavi pokola več kot sto civilistov pretekli teden v Huli. Po njenih besedah brez tega Siriji grozi, da se bo tam razvila državljanska vojna. Če bi se to zgodilo, je opozorila komisarka, bi bila ogrožena ne le prihodnost Sirije, temveč celotne regije.

Komisarka je dejala, da bi pokol lahko predstavljal zločin proti človečnosti. Po napovedih bo svet sprejel resolucijo, v kateri bo obsodil nedavni pokol v Huli in odredil preiskavo tega grozodejstva. Sirske oblasti so včeraj odgovornost za pokol pripisale sirskim upornikom, ki naj bi tako skušali zanetiti državljansko vojno in spodbuditi tuje vojaško posredovanje.

V pokolu v Huli v nemirni pokrajini Homs je bilo prejšnji petek ubitih več kot sto ljudi, večina je bila žensk in otrok. Številni med njimi so bili usmrčeni. Opazovalci ZN-a so sporočili, da so bili med pokolom na tem območju dejavni pripadniki vladnih varnostnih sil.

Annan frustriran, Putin podpira njegov načrt
Annan je medtem v Bejrutu izrazil "frustracijo in nepotrpežljivost" zaradi nadaljevanja nasilja tudi po 12. aprilu, ko je v Siriji začelo veljati premirje. Dejal je, da si želi hitrejšega napredka pri iskanju rešitve. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da sta se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njegovim obiskom v Berlinu strinjala, da je potrebna politična rešitev za položaj v Siriji in da je treba preprečiti državljansko vojno. Putin je dejal, da bi se morali osredotočiti na podporo Annanovemu načrtu, da pa že vidi elemente državljanske vojne.

Rusija in Kitajska sta do zdaj v Varnostnem svetu Združenih narodov uporabljali svojo pravico veta in večkrat preprečili sprejetje ukrepov proti sirskemu režimu. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je tako dejala, da ruska politika do Sirije prispeva k mogoči državljanski vojni v tej državi, ameriška veleposlanica v ZN-u Susan Rice pa je namignila, da bi ZDA lahko ukrepale proti Siriji tudi mimo Varnostnega sveta.

Brez Evrope ni posredovanja
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za CNN dejal, da bi moral svet pohiteti s pomočjo Siriji v primeru odhoda Al Asada, vendar pa je pri tem opozoril, da bi bilo za ZDA "zelo težavno" delovati na lastno pest. Razmere je primerjal s tistimi v BiH-u, preden se je vojna povsem razplamtela.

"Pri Siriji smo v takem položaju, kot smo bili v BiH-u leta 1993 in 1994. Potrebovali smo dve leti," je dejal Clinton in pojasnil, da je bil takrat odločen posredovati, vendar tega ni mogel storiti sam, saj je bilo treba najprej prepričati evropske države, da so podprle njegovo odločitev.

Clinton je sicer izrazil solidarnost s predsednikom Barackom Obamo, čigar administracija nasprotuje kakršnemu koli ameriškemu vojaškemu posredovanju v Siriji, kjer je od začetka nasilja marca lani umrlo več tisoč ljudi.