Z zgodovinskim stiskom rok v Oslu sta leta 1993 premirje med Palestino in Izraelom dosegla palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin. V resničnosti pa mirovni sporazum iz Osla, ki naj bi Palestincem prinesel lastno državo in Izraelu mir, že dolgo velja za bolj ali manj mrtvega, ocenjuje nemška tiskovna agencija DPA, a vseeno bi lahko imel danes razglašeni korak daljnosežne posledice in predstavlja hud udarec za mirovni proces na Bližnjem vzhodu.

Netanjahu: To je podpihovanje sovraštva
"Dokler Izrael ne uresniči dogovorov z nami, dokler ne konča poseljevanja okupiranih ozemelj in ne izpusti palestinskih zapornikov, nimamo druge izbire, kot da vztrajamo pri tem, da ne bomo edini, ki se držimo sporazuma, medtem ko ga Izrael stalno krši ... Zato razglašamo, da se več ne čutimo zavezani temu dogovoru," je bil jasen v govoru v Generalni skupščini ZN-a palestinski predsednik Mahmud Abas. "Ne bomo se zatekali k nasilju, zatekli se bomo k miru in pravnim sredstvom za izvedbo tega," je še dodal.

Na Abasove besede se je nemudoma odzval izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki jih je označil kot "zavajajoče" in kot "podpihovanje sovraštva ter uničenja na Bližnjem vzhodu". Abasa je pozval, naj ravna odgovorno. Očital mu je, da njegovo zavračanje neposrednih pogajanj z Izraelom dokazuje, da si v resnici ne želi mirne rešitve.

Abas: Izrael mora sprejeti odgovornost
Pri doseganju zgodovinskega dogovora pred več kot 20 leti je pomembno vlogo odigral tedanji predsednik ZDA Bill Clinton. Arafat, Rabin in dolgoletni izraelski predsednik, premier in minister Šimon Peres so leta 1994 zato prejeli Nobelovo nagrado za mir. S sporazumom sta izraelska država in Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) prvič de facto priznali druga drugo. A dogovorjene zaveze - med drugim o tem, da bodo Palestinci v petih letih dobili svojo državo in se v zameno odpovedali napadom na Izrael - ostajajo neuresničene.

DPA sicer opozarja, da za zdaj ni popolnoma jasno, ali Abasove besede pomenijo, da se Palestinci v celoti odpovedujejo mirovnemu dogovoru, saj bi to med drugim pomenilo konec palestinske samouprave na zasedenih ozemljih. Dejansko pa je Abas danes izjavil, da mora Izrael znova prevzeti odgovornost, ki jo ima kot okupacijska sila, piše DPA.

Dvig zastave Palestine
Abas je v svojem govoru pred Generalno skupščino ZN-a še poudaril, da si Palestina zasluži polnopravno članstvo in priznanje državnosti. Države, ki tega še niso storile, je pozval, naj priznajo državo Palestino - Palestina ima trenutno v ZN-u status države nečlanice opazovalke. Kmalu zatem pa je na posebni slovesnosti pred sedežem ZN-a v New Yorku prvič zaplapolala rdeče-črno-belo-zelena palestinska zastava, ob boku zastavam 193 držav članic ZN-a. Dvignil jo je Abas in to pospremil z besedami, da gre za zgodovinski dogodek in ponosen dan, saj je zastava "simbol naše identitete".

"Zora nedvomno prihaja in dan, ko se bo ta zastava države Palestine dvignila nad Jeruzalemom, prestolnico naše palestinske države, bo prišel kmalu, če bo takšna božja volja," je dejal in 30. september razglasil za dan palestinske zastave.

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, se je slovesnega dviga zastave udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Navzoča sta bila tudi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in predsedujoči 70. zasedanju GS-ja ZN-a Mogens Lykketoft.