Na ulicah Manhattna se je v nedeljo zbralo 75.000 okoljskih aktivistov iz 700 različnih podnebnih organizacij, ki so želeli opozoriti na podnebni teden kot uvod v zasedanje generalne skupščine. Protestniki so nosili plakate z napisi "Konec uporabe fosilnih goriv", "Razglasite izredne razmere zaradi podnebja" in "Nisem glasoval za požare in poplave".

Udeleženci shoda so ob tem opozorili, da velik del krivde za trenutno podnebno stanje nosijo svetovni voditelji, še posebej kritični so bili do ameriškega predsednika Joeja Bidna. Med govorci je bila tudi ameriška kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je dejala: "Ljudje po vsem svetu zahtevajo, da se ustavi tisto, kar nas ubija. Nekateri od nas bodo živeli na tem planetu tudi čez 30, 40 ali 50 let. Ne bomo sprejeli odgovora 'ne'."

Številni znanstveniki trdijo, da toplogredni plini, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, prispevajo h globalnemu segrevanju in povzročajo skrajne vremenske pojave, kot so orkani, vročinski valovi, poplave, gozdni požari in suše, ki so trenutno prisotni po svetu. Opozarjajo tudi, da bo svet v naslednjih petih letih morda priča visokim temperaturam brez primere, pri čemer obstaja velika verjetnost, da bodo presegle kritično mejo povprečnega povečanja za 1,5 stopinje Celzija.

Pred prihajajočim podnebnim vrhom Združenih narodov COP28 si več kot 80 držav prizadeva doseči dogovor o postopnem opuščanju uporabe premoga, nafte in plina.

Guterres: Dosegli bomo le 15 odstotkov ciljev

V okviru ZN-a se bo tako začel vrh o ciljih trajnostnega razvoja, na katerem naj bi po besedah generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa pripravili "globalni načrt reševanja". Opozoril je, da bo verjetno doseženih le 15 odstotkov ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili sprejeti leta 2015, nekateri kazalniki so se celo obrnili v nasprotno smer. Za dosego cilja iz leta 2015, torej ničelnih neto ogljikovih emisij do leta 2050, je nujno odpraviti uporabo fosilnih goriv, katerih emisij ni mogoče zajeti ali nadomestiti, je dodal.

Vrh bo vodil predsednik Generalne skupščine ZN-a Dennis Francis, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar pa bo sopredsedovala dialogu voditeljev z naslovom Nosilci sprememb: Uporaba znanosti, tehnologije, inovacij in podatkov za ukrepe preobrazbe. Na vrh bo prišel tudi Biden, odsotni pa bodo na primer voditelji Kitajske, Rusije, Francije in Združenega kraljestva. V New Yorku je sicer tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.