Proti zakonom, ki jih je predlagala vlada, je v zgornjem domu parlamenta glasovalo 125 senatorjev, 108 pa jih je bilo za.
Proti je glasovalo tudi okoli 20 članov Koizumijeve vladajoče liberalno-demokratske stranke, ki so ga še pred glasovanjem pozivali, naj v primeru negativnega izida odstopi.
Koizumi je pripravljen odstopiti z mesta predsednika liberalcev, če skupaj z zavezniško stranko Novi Komeito na volitvah ne bodo dobili večine.
Izredna seja vlade
Koizumi je po izredni seji vlade razpustil močnejši spodnji dom parlamenta in za 11. september razpisal predčasne volitve. Te bi njegova stranka zaradi nizke javnomnenjske podpore v tem trenutku lahko tudi izgubila. Liberalno-demokratična stranka je na oblasti skoraj pol stoletja.
V primeru, da Koizumi ponovno dobi zaupanje volivcev, bo vlado verjetno vodil le do septembra 2006, saj je že prej napovedal, da bo takrat odstopil. Zaradi odločitve o predčasnih volitvah je iz vlade odstopil en minister.
Privatizacija pošte
Zavrnjene reforme predvidevajo privatizacijo japonske pošte, ogromne finančne institucije, vredne okoli tri bilijone dolarjev, ki zaposluje 250.000 ljudi. Do leta 2007 naj bi se pošta razdelila na štiri enote in postala tudi velika bančna ustanova.
Politična teža pošte
Nasprotniki menijo, da bi se zaradi tega zelo poslabšale poštne storitve, posebej v bolj odročnih krajih. Nasprotno pa govorijo poznavalci, saj naj bi bil glavni razlog velik ugled poštnih uslužbencev, ki imajo predvsem v neurbanem okolju zaradi tega velik vpliv na volivce. S predlaganimi reformami bi to moč verjetno izgubili.
Okrnjen ugled?
Privatizacija pošte je bila ena izmed glavnih reform, ki jih je Koizumi napovedal ob prihodu na oblast leta 2001. Tokratna zavrnitev je zato zanj velik poraz, saj je na to vezal ves svoj politični ugled.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje