Pred ponedeljkovim štetjem približno 750.000 glasovnic po pošti je imel Hofer prednost 144.000 glasov oziroma v odstotkih 51,9 proti 48,1.

Van der Bellen zmagal za 31.026 glasov
Na koncu pa se je tehtnica vendarle nagnila na stran 72-letnega Van der Bellna, ki je dobil 50,3 odstotka glasov, njegov nasprotnik pa 49,7. Van der Bellna je podprlo 2.254.484 volivcev, kar je 31.026 več kot Hoferja (2.223.458). Volilna udeležba v drugem krogu je bila 72,7-odstotna.

Van der Bellen je dobil večino v devetih od desetih največjih avstrijskih mest, medtem ko je 45-letni Hofer zmagal na podeželju oziroma v neurbanem okolju.

Van der Bellen hvaležen za zaupanje
"Zahvaljujem se za to zaupanje," je Van der Bellen dejal pred številnimi domačimi in tujimi novinarji v dunajski palači Schönburg. Avstrijcem se je na splošno zahvalil tudi, da so "odšli na volitve". Svojemu tekmecu, kandidatu svobodnjakov Hoferju, ki je že priznal poraz, je izrekel "osebno spoštovanje in priznanje" ter mu "pri vseh vsebinskih razlikah" čestital k "zelo angažiranemu predvolilnemu boju".

Hofer priznal poraz
Hofer je na družbenem omrežju Facebook že priznal poraz. "Zahvaljujem se vam za vašo velikodušno podporo. Seveda sem žalosten," je zapisal Hofer in dodal, da prispevek v predvolilnem boju ni bil "izgubljen, pač pa je šlo za naložbo v prihodnost".

Predsedniški položaj v Avstriji je tako kot v Sloveniji bolj ali manj ceremonialne narave, čeprav ima predsednik pooblastila, da razpusti parlament in sproži volitve.

Nizozemsko-rusko-estonske korenine Van der Bellna
Van der Bellen se je rodil 8. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev, očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami. Predniki Alexandra Van der Bellna po očetovi strani so se v 18. stoletju, v času Petra Velikega, izselili iz Nizozemske v Rusijo, od tam pa je družina po ruski revoluciji pred boljševiki pobegnila v Estonijo. Ko je Estonija med drugo svetovno vojno postala del tedanje Sovjetske zveze, je Alexandrovemu istoimenskemu očetu uspelo, da se je s svojo bodočo ženo Almo Siebold preselil v nemški rajh. Iz nemškega taborišča za begunce sta pozneje odšla na Dunaj, kjer se jima je leta 1944 rodil sin Alexander. Ko se je po koncu druge svetovne vojne Dunaju približevala Rdeča armada, je družina pobegnila na Tirolsko, kjer je Van der Bellen tudi odraščal.

Ekonomist, profesor in politik
Van der Bellen je leta 1970 v tirolski prestolnici Innsbrucku doktoriral iz ekonomskih znanosti. Med letoma 1976 in 1999 je bil izredni profesor na univerzah v Innsbrucku oziroma Dunaju. Ko je leta 1999 postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, pa je zamrznil svojo profesuro in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil. Kot poslanec avstrijskih Zelenih je Van der Bellen v parlament prvič prišel leta 1994 in tam ostal vse do leta 2012. Leta 2004 je prejel veliko zlato odlikovanje z zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo. Je tudi podpredsednik nadstrankarske Avstrijske združbe za zunanjo politiko in Združene narode.

Erjavec zadovoljen z izidom
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo z izidom predsedniških volitev v Avstriji. Te volitve so močno zaznamovale migracije, je dejal Erjavec, ki v tem vidi izziv za EU. Gre za nezaupnico klasičnim strankam, zlasti strankam, ki so tvorile avstrijsko vladno koalicijo.

Olajšanje v Evropi. Uspeh svobodnjakov poduk.
Tudi drugje po Evropi so se z olajšanjem odzvali na zmago. Med drugimi je italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni dejal, da je bilo v Evropi slišati "vzdih olajšanja". Francoski premier Manuel Valls je izrazil veselje, da so "Avstrijci zavrnili populizem in ekstremizem". Tako Gentioloni kot Valls sta opozorila, da je izid, ki ga je dosegel kandidat svobodnjakov Hofer z 49,7 odstotka podpore, poduk Evropi in tradicionalnim strankam. "Avstrijke in Avstrijci so se odločili za konstruktivno sodelovanje z Evropo. Tega se veselim," pa je na Twitterju objavil predsednik Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Manfred Weber.