moral favorizirani premier Victor Ponta priznati poraz priljubljenemu lokalnemu politiku Klausu Iohannisu.

Romuni so se v nedeljo podali na volišča, da bi v drugem krogu predsedniških volitev izbrali naslednika Traiana Basescuja. V prvem krogu je prepričljivo slavil dosedanji premier Ponta iz vladajočih socialdemokratov (PSD), ki je osvojil 40,4 odstotka glasov, medtem ko je dolgoletni župan mesta Sibiu in vodja Narodnoliberalne stranke (PNL) Iohannis prejel deset odstotkov manj.

Javnomnenjske ankete pred drugim krogom so napovedovale, da bo Ponta zmagal s 54 ali 55 odstotki podpore, a že objava izidov vzporednih volitev takoj po zaprtju volišč je pokazala, da so se v anketah ušteli. Čeprav so pokazale na tesen izid, je Ponta nepričakovano hitro priznal poraz, k temu pa so pozneje pritrdili uradni izidi, po katerih je premier prejel 45,2 odstotka glasov, njegov nasprotnik Iohannis pa 54,8 odstotka. Zmaga Iohannisa je verjetno posledica visoke volilne udeležbe, ki je bila okoli 62-odstotna.

Diaspora odločila izid
Vse kaže, da se je volilno telo obrnilo proti Ponti po hudih zapletih, ki so spremljali prvi krog volitev, ko več tisoč v tujini živečih Romunov ni moglo oddati svojega glasu zaradi prevelikega navala na konzularnih predstavništvih. Obsežna romunska diaspora, ki je iz leta v leto večja in je tradicionalno protilevo usmerjena, je že vplivala na potek volitev v preteklosti.

Zaradi hudih kritik na ta račun je v ponedeljek odstopil zunanji minister Titus Corlatean. Njegov naslednik Teodor Melescanu je za drugi krog obljubil boljšo organizacijo, a je kljub temu v petek v več mestih po Romunijo zaradi teh težav protestiralo več tisoč ljudi.

"Dragi Romuni, danes ste bili fantastični. Priča smo bili visoki volilni udeležbi, moje spoštovanje diaspori," je dejal Iohannis, preden se je pridružil množici navdušenih privržencev v Bukarešti.

Poznavalci so pred volitvami menili, da bo zmaga Ponte eni najrevnejših in najbolj evropskih skorumpiranih držav prinesla politično stabilnost, saj bi bilo tako mesto predsednika vlade kot predsednika države v rokah ene politične sile. S tem bi se izognili dosedanjim obračunavanjem, ki so jim bili Romuni priča ob vladanju levo usmerjenega Ponte kot premierja in desno usmerjenega Basescuja kot predsednika, ki sta bila vseskozi na bojni nogi.

Ponta ostaja na položaju
Basescu na tokratnih volitvah ni mogel več kandidirati in je podprl 55-letnega Iohanisa, lokalnega politika nemškega rodu, ki je bil od leta 2000 župan mesta Sibiu v osrednjem delu države in se tam proslavil s svojimi vodstvenimi sposobnostmi. Zdaj je postal prvi romunski predsednik, ki je pripadniki etnične manjšine.

42-letni Ponta je že sporočil, da zaradi poraza ne bo odstopil kot premier in napovedal, da bo vladajoča koalicija pod vodstvom njegovih socialdemokratov ostala na oblasti do parlamentarnih volitev, ki so napovedane za leto 2016. Po objavi izidov v nedeljo zvečer so sicer na ulicah Bukarešte in drugih romunskih mest nekateri že zahtevali njegov odstop.

V skladu z romunsko ustavo je v pristojnosti predsednika države imenovanje premierja, sodnikov in tožilcev, poleg tega pa lahko blokira vladne predloge. V parlamentu se bo moral Iohannisu soočiti s sovražno nastrojeno vladno večino, kar bi lahko prineslo nove politične prepire in zastoj pri nujno potrebnih reformah.

Med predvolilno kampanjo je Iohannis obljubljal zaščito neodvisnosti sodstva in nadaljevanje boja proti korupciji. Državni pravosodni sistem je trenutno pod posebnim nadzorom Evropske unije.