Da omenjeni prepad postaja najbolj nevaren izziv za trajnostni in stabilni razvoj Azije, kažejo najnovejše študije kanadske Royal banke in azijske razvojne banke. Najnovejše študije potrjujejo tudi, da imajo od hitrega gospodarskega razvoja azijskih držav največjo korist predvsem bogati sloji prebivalstva. Število bogatih - oziroma tistih z najmanj milijonom dolarjev dohodkov na leto - se je samo v zadnjem letu povečalo za skoraj 15 odstotkov.

Približno 14 milijonov azijskih milijonarjev razpolaga s skoraj 52.000 milijardami dolarjev premoženja, kar je štirikrat več v primerjavi z ameriškimi bogataši. Najhitreje narašča število milijonarjev na Japonskem in v Kuvajtu, Kitajska je tretja, pred ZDA, Hongkongom in Nemčijo.

Koncentracija bogastva zavira splošni razvoj
Novejše študije Mednarodnega denarnega sklada opozarjajo na to, da koncentracija bogastva v rokah peščice zavira splošni razvoj in povzroča politično nestabilnost. Socialne razlike so postale najbolj vidne na Kitajskem, ki ima več kot 300 milijarderjev, kar je več kot ZDA. Razlike na Kitajskem se povečujejo tako med mestom in podeželjem kot tudi med vzhodnimi industrijskimi predeli in notranjostjo, ki ustvari trikrat manj dohodka na glavo prebivalca kot razviti industrijski deli.

Ker naraščajoče razlike v ustvarjenem dohodku pomenijo hudo grožnjo politični stabilnosti in razvoju, ki je na Kitajskem vse bolj kapitalističen in vse manj socialističen (kljub zaklinjanju o socializmu s kitajskimi značilnostmi), so oblasti napovedale korenite reforme. S podeželja se bo v mesta vsako leto preselilo okrog en odstotek prebivalstva, kar naj bi bistveno zmanjšalo revščino, v kateri še vedno živi okoli 200 milijonov Kitajcev, in okrepilo srednji sloj.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija, Peking