Po 99,5 odstotka preštetih glasov je Siriza prejela 36,03 odstotka glasov in konservativci premierja Antonisa Samarasa 28,15. Na tretje mesto se je zavihtela skrajno desničarska Zlata zora s 6,35 odstotka glasov. Sledi ji proevropska sredinska stranka To Potami (Reka) s 5,94 odstotka, komunisti s 5,43 odstotka in socialistična stranka Pasok s 4,75 odstotka. Na zadnje, sedmo mesto se je uvrstila populistična Neodvisna Grčija, ki je prejela 4,69 odstotka glasov.

Siriza bo očitno osvojila 149 poslanskih sedežev v 300-članskem parlamentu. Za absolutno večino potrebuje najmanj 151 poslancev, kar bi ji omogočilo, da samostojno sestavi vlado, v nasprotnem primeru pa bi se morala v koalicijo povezati s kakšno manjšo stranko ali pa oblikovati manjšinsko vlado.

"Skupaj se moramo boriti, da bi ponovno zgradili našo državo na novih temeljih pravičnosti. Ni zmagovalcev ali premaganih. Danes smo premagali oligarhijo. Če je kdo danes zmagal, je to Grčija, da bi ustvarila novo prihodnost z dostojanstvom," je v govoru na trgu v Atenah dejal Cipras.

"Grški narod piše zgodovino, strogo varčevanje puščamo za sabo," je nadaljeval in dodal, da je konec s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Napovedal je, da se bo z mednarodnimi posojilodajalci - Evropsko unijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom - pogajal za pravično in vzdržno rešitev za Grčijo in za Evropo.

"Ne bomo šli v konflikt, ampak ne bomo se več podrejali, imamo veliko priložnost za nov začetek v novi Evropi," je napovedal verjetni prihodnji grški premier.

Že pred tem je Samaras po telefonu poklical Ciprasa in mu čestital za zmago. V govoru svojim privržencem je dejal, da spoštuje voljo grškega ljudstva. "Grčiji smo povrnili čast in ugled ter postavili temelje za napredek in izhod iz krize," je dejal Samaras in dodal, da so se kljub storjenim napakam izognili najhujšemu.

Odhajajoči premier je še obljubil, da bo njegova stranka še naprej igrala vlogo garanta stabilnosti in reform, ki so potrebne za pot naprej. "Predajam državo, ki počasi izhaja iz krize, ki je del unije in evra. Za dobro te države upam, da bo naslednja vlada ohranila, kar je bilo doseženo," je dejal.

Zmago Sirize so napovedali že izidi vzporednih volitev, kjer je osvojila med 35,5 in 39,5 odstotka glasov. Novi demokraciji so namenili med 23 in 27 odstotkov glasov.

Na robu parlamentarnega praga se je znašla šele pred dnevi ustanovljena stranka nekdanjega socialističnega premierja Georgeja Papandreuja Gibanje demokratičnih socialistov.

Glede na zapleten grški volilni sistem se 250 sedežev proporcionalno razdeli med parlamentarne stranke, medtem ko zmagovalna stranka dobi še dodatnih, nagradnih 50 poslanskih sedežev, ki naj bi zmagovalcu omogočili lažjo sestavo vlade.

Siriza obljublja nova pogajanja o pogojih za mednarodno finančno pomoč, s katero se je Grčija rešila pred bankrotom, a je morala privoliti v ostre varčevalne ukrepe.

Vrnitev dostojanstva ali pot v neznano?
"Naša skupna evropska prihodnost ni prihodnost varčevanja," je poudaril Cipras, ko je v Atenah ob ogromni medijski pozornosti oddal svoj glas. Kot je dodal, bo vlada Sirize Grkom povrnila "družbeno povezanost in dostojanstvo".

Premier Samaras je do zadnjega prepričeval neodločene volivce, da se grško gospodarstvo po šestih letih krize le pobira. Ob oddaji glasu v domačem mestu Pilos na Peloponezu je opozoril, da glas za Sirizo pomeni veliko tveganje.

"Danes se odločamo, ali bomo šli naprej ali pa se bomo podali proti neznanemu," je opozoril. "Sem optimističen, saj verjamem, da nihče ne bo ogrožal evropske poti naše države," je še dodal vodja Nove demokracije.

Predčasne volitve so bile razpisane po tem, ko poslancem decembra lani v treh poskusih ni uspelo izvoliti predsednika države.

Kriza pokopala Grčijo
Volitve so nekateri analitiki označili za najpomembnejše od začetka sodobne grške demokracije, saj zmaga do Evropske unije izredno kritične Sirize pomeni politični obrat, ki napoveduje povsem novo politično in gospodarsko smer, to pa zelo skrbi zlasti tuje vlagatelje in mednarodne posojilodajalce.

Grčija je po letu 2008 postala simbol svetovne finančne in gospodarske krize. Javni dolg države znaša že 175,5 odstotka BDP-ja in je drugi najvišji na svetu, sočasno se je bruto družbeni produkt v zadnjih šestih letih skrčil kar za četrtino, povprečna plača je tako padla na vsega 600 evrov. Sočasni ostri varčevalni ukrepi so prinesli eksplozijo nezaposlenosti, ki znaša 25 odstotkov, med mladimi pa je kar polovična.