Socialdemokrati so namreč dobili le 7,3 odstotka glasov in končali šele na šestem mestu. Na prejšnjih volitvah leta 2013 je stranka dobila 20,5 odstotka glasov.
Babiš, ki se ga je že prijel vzdevek "češki Trump", je Čehom med drugim obljubil izkoreninjenje korupcije in odločnejše ukrepanje proti beguncem ter še posebej proti begunski politiki EU-ja.
Presenečenje volitev je uvrstitev netradicionalnih strank v parlament. Na tretje mesto so se uvrstili Pirati, ki jih je podprlo 10,8 odstotka volivcev, ankete pa so jim napovedovale le okoli pet odstotkov, kar je sicer tudi meja za vstop v parlament. Do islama in beguncev odkrito sovražna stranka Svoboda in neposredna demokracija (SPD) v Tokiu rojenega podjetnika Tomia Okamure, ki je pričakovala manj kot deset odstotkov glasov, se je z 10,6-odstotno podporo zavihtela kar na četrto mesto.
Krščanskodemokratska ljudska stranka (KDU-ČSL), ki skupaj s ČSSD in ANO sestavlja odhajajočo vlado, je dobila 5,8 odstotkov. V parlament se bosta uvrstili tudi Stranka županov (STAN) in proevropska češka stranka TOP 09.
ANO s krepko večino v parlamentu
Za 200 poslanskih sedežev se je tokrati na volitvah borilo 7.500 kandidatov iz rekordnih 31 strank. ANO je dobila kar 78 sedežev, ODS 25, Pirati in SPD po 22, KSČM in ČSSD odhajajočega premierja Sobotke obe po 15, KDU-ČSL deset, TOP 09 je dobila sedem mest, lista županov pa šest poslanskih sedežev.
Kdo je Andrej Babiš?
Leta 1954 v Bratislavi rojeni Babiš je sicer drugi najbogatejši Čeh, ki ga zaradi njegovega bogastva, očitkov o korupciji in konfliktu interesov ter tudi populistične politike primerjajo s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in nekdanjim premierjem Italije Silviem Berlusconijem. Diplomirani ekonomist se je sprva zaposlil v veliki mednarodni trgovinski družbi Petrimex, ki je bila pod nadzorom tedanjih komunističnih oblasti. Delal je v Maroku in iz tega obdobja izvirajo očitki, s katerimi se, tudi na slovaških sodiščih, spopada še danes. Bil naj bi namreč ne le pomemben agent nekdanje češkoslovaške tajne službe StB, ampak tudi agent sovjetskega KGB-ja. Na Češkoslovaško se je vrnil po žametni revoluciji in od razpada skupne države kljub slovaškim koreninam živi na Češkem.
Leta 1993 je stopil na čelo podjetja Agrofert, podružnice Petrimexa, in postal njegov stoodstotni lastnik. Danes je to četrta največja družba na Češkem, konglomerat z 200 podjetji in 30.000 zaposlenimi je vreden dobre štiri milijarde dolarjev. Sprva se je Agrofert ukvarjal predvsem s trgovino, nato še s kmetijstvom in predelavo, danes pa je tudi medijski imperij, v lasti katerega je vrsta pomembnih čeških medijev. Babiš je sicer pred leti odstopil kot izvršni direktor, a ostaja njegov lastnik, kar je po mnenju številnih sporno, saj je v njegovih rokah nakopičene preveč moči.
Po uspehu v gospodarstvu se je Babiš v politiko podal leta 2011. Njegova sredinska, populistična stranka ANO (Akcija nezadovoljnih državljanov) je nastala kot protestno gibanje. "Zakaj hočem v politiko? Iz prisile. Preprosto ne morem več mirno gledati, kdo in kako upravlja to državo," je odločitev utemeljil Babiš. Rad se pohvali, kako je iz nič ustvaril bogastvo in kako bo za njim po smrti nekaj ostalo, "medtem ko bo za našimi politiki ostalo le prazno čvekanje". Poudarja, da je treba državo voditi kot podjetje, kar številne politologe skrbi z vidika demokracije, a očitno se veliko Čehov z njim strinja.
"Borcu proti korupciji" očitajo korupcijo
Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je Babiš nastopil s parolami o boju proti korupciji in za "čisto politiko". Do takrat popolnoma nepomembna stranka je z 19 odstotki glasov postala druga najmočnejša sila v parlamentu in je s socialdemokrati (ČSSD) in krščanskodemokratsko ljudsko stranko (KDU-ČSL) oblikovala vlado. Babiš je prevzel položaj finančnega ministra, s katerega se je moral maja letos po vladni krizi posloviti. Začelo se je z očitki, da je kot izvršni direktor Agroferta utajeval davke, nadaljevalo z obtožbami o prevarah pri pridobivanju subvencij EU-ja, zaradi česar je bil septembra uradno obtožen, poleg tega so na dan pricurljali posnetki, kako se vmešava v delo novinarjev drugega največjega češkega časopisa Mlada fronta Dnes, ki je del Agrofertovega imperija.
63-letnemu oligarhu sicer že dalj časa očitajo korupcijo in konflikt interesov, saj je bil finančni minister, medtem ko so se njegova podjetja prijavljala na javne razpise in se potegovala za evropska sredstva. Opozicija je leta 2015 neuspešno vložila nezaupnico proti vladi, potem ko je ta razširila davčne olajšave za biogoriva, pri katerih imajo največji delež z Agrofertom povezana podjetja.
Spletni medij Politico je že leta 2014 Češko označil kot "paradoks: družba, zgrožena nad korupcijo, ki pa je dala ogromno moč človeku, čigar poslovni interesi predstavljajo največji konflikt interesov v državi po letu 1989". A vsem očitkom navkljub je Babiš tudi pred letošnjimi volitvami poudarjal, da morajo Čehi voliti zanj, saj je to še zadnja priložnost, da se znebijo "zahrbtnega zla korupcije, ki duši državo".
Ukrepi proti priseljevanju
Poleg izkoreninjenja korupcije je obljubljal predvsem ostrejše ukrepanje proti priseljevanju, najbolje kar s postavitvijo ograje od Baltika do Jadrana. Obveznim kvotam za porazdelitev beguncev med državami članicami EU-ja odločno nasprotuje, ne le zato, ker noče beguncev na Češkem, ampak ker vidi v tem napad Bruslja na češko suverenost.
Morebitnemu izstopu Češke iz EU-ja, t. i. czexitu, sicer nasprotuje, a to ne pomeni, da ne nagovarja pregovorno evroskeptičnih Čehov. Kot poudarja, je treba omejiti prost pretok kapitala, blaga, dela in storitev v Uniji. EU ne sme postati naddržava, v primeru Unije več hitrosti pa mora Češka ostati na obrobju. Prevzemu evra nasprotuje, saj ne želi jamčiti "niti za grške dolgove niti za italijanske banke". Poznavalci sicer ocenjujejo, da je Babiš predvsem pragmatik, ki evroskeptične parole ponavlja bolj zato, ker se mu izplača, kot pa zato, ker vanje verjame.
Babiš se je avgusta letos po 23 letih zveze poročil s svojo partnerico, 43-letno Moniko, s katero ima dva otroka. Še dva otroka ima s svojo nekdanjo ženo.
Kljub volilni zmagi ANO sicer ni gotovo, ali bo Babišu po volitvah dejansko uspelo sestaviti vlado in prevzeti položaj premierja. Več strank je namreč nakazalo, da nasprotujejo vstopu v vlado, ki bi jo vodil obtoženi korupcije. Češki predsednik Miloš Zeman po drugi strani nima nobenih zadržkov, da mu podeli mandat za sestavo vlade. Dvojica naj bi bila sicer že vsaj od leta 2001, ko je bil Zeman premier, tesno povezana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje