General Djordjević je eden izmed petih haaških obtožencev, ki so bili do zdaj še na begu, skupaj s tremi srbskimi generali pa ga obtožujejo vojnih zločinov nad albanskimi civilisti na Kosovu med letoma 1998 in 1999. Predtem se je govorilo, da se skriva v Rusiji, kar je domnevala tudi glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, tako da je njegova aretacija v Črni gori presenečenje. Vodja srbskega sveta za sodelovanje s Haagom Rasim Ljajić je sporočil, da je bil Djodjević prijet v črnogorskem obmorskem letovišču Budva in da so ga že predali oblastem sodišča v Haagu.

Prijeti vsi generali
Za poboje, deportacije in prisilno preseljevanje Albancev na Kosovu je Djodjević obtožen skupaj še s srbskim policijskim generalom Sretenom Lukićem, z nekdanjim poveljnikom prištinskega korpusa generalom Vladimirjem Lazarevićem in nekdanjim načelnikom generalšataba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovićem, ki so že vsi v Haagu. Zadnji se je haaškemu sodišču konec aprila 2005 predal Pavković. Proti vsem štirim generalom je haaško sodišče vložilo obtožnico leta 2003, vsi pa so obtoženi po poveljniški in individualni odgovornosti. Djodrjević naj bi bil med drugim odgovoren za premeščanje trupel ubitih Albancev s Kosova v Srbijo, kjer so množična grobišča odkrili leta 2003.

Srbija znova na pravi poti
Že več kot leto dni ni bil prijet noben haaški obtoženec, to pa je v zadnjih treh tednih že druga pomembna aretacija haaškega obtoženca, potem ko so konec maja prijeli tretjega najbolj iskanega haaškega obtoženca Zdravka Tolimirja. Zaradi tega si je Srbija prislužila pozitivno oceno v sodelovanju s Haagom in EU ji je znova odprl svoja vrata z obnovitvijo pogajanj o tesnejšem sodelovanju. Pogajanja so prekinili maja lani, potem ko do postavljenega roka Srbiji ni uspelo prijeti Ratka Mladića.

Aretacijo Djordjevića so že pozdravili glavna haaška tožilka Carla Del Ponte, urad visokega predstavnika EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane in Svet Evrope, ki so prepričani, da gre za pomemben korak k popolnemu sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem.

Še štirje na begu
Na begu tako ostajajo še štirje haašaki obtoženci. Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić, njegov vojaški poveljnik Ratko Mladić in policijski poveljnik Stojan Župljanin so obtoženi za zločine med vojno v BiH-u, medtem ko je Goran Hadžić, ki je bil predsednik samooklicane Republike Srbske krajine, obtožen zločinov nad Hrvati med letoma 1991 in 1993.

G. V.