Konvencija prepoveduje vsakršno tajno zapiranje ljudi in zahteva pregon posameznikov, ki izvajajo, ukazujejo ali napeljujejo k prisilnim izginotjem.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay je dejala, da konvencija prinaša trden mednarodni okvir, s katerim se bo končala nekaznovanost na tem področju.

Po besedah mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International se vlade prisilnih izginotij poslužujejo, ko želijo utišati politično opozicijo ali preganjati etnične, verske in politične skupine.

Generalna skupščina ZN-a je konvencijo sprejela že leta 2006, veljati pa je začela zdaj, ko jo je ratificiralo 20 držav in bo tudi veljala samo v teh državah.

Te države so Albanija, Argentina, Bolivija, Burkina Faso, Čile, Ekvador, Nemčija, Mehika, Nigerija, Honduras, Francija, Senegal, Španija, Kuba, Kazahstan, Urugvaj, Mali, Paragvaj, Japonska in Irak.

Slovenija je konvencijo podpisala, a je še ni ratificirala.

Konvencije med drugim niso podpisale ZDA, ki so bile pred nekaj leti na udaru kritik, potem ko je poročevalec Sveta Evrope Dick Marty razkril, da je ameriška obveščevalna agencija Cia na Poljskem in v Romuniji med letoma 2003 in 2005 vodila tajne zapore, v katerih so zasliševali teroristične osumljence.

ZDA konvencije niso podpisale, saj naj ne bi izpolnjevala njihovih pričakovanj.