Zakon predvideva imuniteto za telekomunikacijska podjetja pred tožbami zaradi spoštovanja Bushevega zakona po 11. septembru 2001, da skrivno prisluškujejo ameriškim državljanom. Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je glasoval za zakon, saj bi bil drugače izpostavljen napadom, da mu ni mar za lov na teroriste. Razjezil pa je levico, a meni, da je s tem naredil lastni kampanji za predsednika ZDA manj škode. Sprva je sicer napovedoval zamrznitev zakona, če bo v njem imuniteta za telekomunikacijska podjetja.

S potrditvijo zakona bo propadlo okoli 40 tožb proti podjetjem s strani državljanov, ki menijo, da so jim nezakonito prisluškovali. Predlog zakona predvideva, da bodo generalni inšpektorji vladnih ministrstev pregledali izvajanje programa in da bo moralo sodišče odobriti
prisluškovanje Američanom v tujini.

Ameriška ustava pred nezakonitim prisluškovanjem ščiti le ameriške državljane, medtem ko lahko Agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškuje vsemu svetu brez pravnih posledic. Za prisluškovanje na domačih tleh, ki lahko zajame tudi Američane, pa so pred 30 leti sprejeli zakon o posebnem sodišču za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). Ta je predvideval, da mora vsak primer posebej odobriti sodišče.

Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je Busheva administracija ugotovila, da je tovrsten način preveč zamuden, zato je predsednik dal dovoljenje za prisluškovanje brez nalogov. To je trajalo, dokler zadeve ni razkril New York Times.

Zagovorniki pravic posameznika so vlado posledično obtoževali kršenja zakona, vlada pa se je v odgovoru sklicevala na nacionalno varnost. Ameriško vrhovno sodišče se glede tega še ni opredeljevalo.

Predstavniški dom kongresa je podoben predlog zakona potrdil že junija.

M. R.