Kot je potezo obrazložil ameriški obrambni minister Ash Carter, Rusija predstavlja vse večji izziv ZDA, s krepitvijo prve bojne linije pa naj bi odvrnili Kremelj pred "nadaljnjo agresijo v regiji". Povečana sredstva naj bi ZDA omogočila povečano število pripadnikov vojske v evropskih oporiščih, pa tudi več vojaških vaj z zavezniškimi silami. "Ubiramo močan in uravnotežen pristop za ubranitev pred rusko agresijo," je dejal. "25 let nam ni bilo treba skrbeti glede tega, zdaj pa žal moramo."

Za t. i. "pobudo za evropsko pomiritev" bo Pentagon namenil 3,4 milijarde dolarjev - za primerjavo: letos znaša ta številka 789 milijonov. Poglavitni namen pobude je ob vse večji zaskrbljenosti glede ruskih vojaških in ekspanzijskih namer pokazati ameriško zavezanost Natovim zaveznicam v Evropi in de facto v vsakem trenutku vzdrževati polno oboroženo bojno brigado zavezniških sil. Carter je lani ob obisku vzhodne Evrope napovedal, da bodo ZDA po šestih nekdanjih sovjetskih državah namestile 250 tankov, oklepnikov in druge vojaške opreme.

"Dolgoročni odziv"
Odnosi med Rusijo in Zahodom so se občutno poslabšali po ruski priključitvi Krima marca 2014. Razmere so se na vzhodu Ukrajine sicer v zadnjih mesecih umirile, a Moskva naj bi po navedbah Zahoda še naprej ohranjala svojo prisotnost na terenu prek proruskih separatistov. Dodatne sile na vzhodu Evrope naj bi bile tako predvsem sporočilo Vladimirju Putinu, da Zahod ostaja globoko sumničav do njegovih motivov v regiji, piše New York Times.

"To ni odgovor na nekaj, kar se je zgodilo prejšnji torek," je potezo komentiral neimenovani visoki predstavnik administracije. "To je dolgoročni odziv na spremenjeno varnostno okolje v Evropi. To odraža nov položaj, v katerem je Rusija postala težavnejši igralec." Kljub "novemu položaju" pa je zunanje analitike vseeno presenetilo tolikšno povečanje proračuna za evropsko obrambo.

Ni jasno, kako se bo Rusija odzvala na okrepljeno vojaško prisotnost ob svoji meji, je pa Putin ob novem letu v strategiji nacionalne varnosti med največje grožnje ruski nacionalni varnosti prvič uvrstil tudi ZDA. Je pa Putinova vlada od lanskega podpisa sporazuma o prekinitvi ognja z Ukrajino predvsem zaradi teže zahodnih sankcij vseeno skušala razrahljati napetosti z Zahodom in ruski predsednik se je septembra po dolgem času celo srečal z Obamo.

50 odstotkov več sredstev za boj proti IS-ju
Pentagon za leto 2017 tudi predlaga 50-odstotno povečanje proračuna za boj proti Islamski državi, saj, kot je povedal Carter, ameriškim zračnim silam v Iraku in Siriji počasi zmanjkuje lasersko vodenih izstrelkov in "pametnih bomb". "Zato bomo drugo leto vložili 1,8 milijarde dolarjev za nakup več kot 45.000 teh bomb," je povedal.

Obrambni minister je tudi napovedal več orožja, vojaških letal in sil za Natovo novo odzivno enoto in 8,1 milijarde za podvodne bojne sisteme. Poleg Rusije predstavlja za ZDA veliko nevarnost tudi Kitajska. "Ključno za naš pristop je, da smo sposobni odvrniti svoje najnaprednejše tekmece," je povedal. "Moramo biti sposobni - in moramo to tudi pokazati -, da lahko agresorju zadamo nesprejemljivo škodo, kar jih bo bodisi odvrnilo od provokativnih dejanj ali pa bodo ta globoko obžalovali."

Obamova administracija namerava v svojem zadnjem letu kongres za proračun skupno zaprositi za 582,7 milijarde dolarjev.