Na tridnevnem kongresu, ki prvič poteka na palestinskih tleh, sodeluje približno 2.300 delegatov. Slednji bodo izbrali novo vodstvo in začrtali nov program stranke, v katerem naj bi pozvali k novim oblikam upora proti Izraelu, med drugim tudi k državljanski nepokorščini proti judovskim naselbinam.
Vplivno gibanje letos praznuje 50 let. Leta 1959 ga je ustanovil zdaj že pokojni Jaser Arafat, monopol nad palestinskimi oblastmi pa je imel od leta 1994 do parlamentarnih volitev pred tremi leti, ko je slavilo islamistično gibanje Hamas. Junija 2007 so pripadniki Hamasa Fatah pregnali z območja Gaze.
Fatah, ki ga trenutno vodi palestinski predsednik Mahmud Abas, zdaj nadzoruje le Zahodni breg in zagovarja rešitev spora z Izraelom s pogajanji. Abasa naj bi na kongresu potrdili kot novega starega vodjo gibanja, poleg volitev predsednika pa bodo delegati izbrali tudi člane centralnega komiteja in revolucionarnega sveta. Na kongresu ne sodeluje 400 delegatov z območja Gaze, saj jim je Hamas prepovedal udeležbo na kongresu, čeprav mu je Fatah zagrozil z aretacijo Hamasovih privržencev na območju Zahodnega brega.
V nasprotju s prej omenjenenim Hamasom gibanja Fatah nobena vlada ne označuje za teroristično organizacijo, čeprav so bili v preteklosti njegovi člani večkrat vpleteni v teroristična dejanja. Beseda Fatah je okrajšava za Osvobodilno organizacijo za palestinski narod. Gibanje je, kot že rečeno, leta 1959 ustanovil Jaser Arafat, glavni cilj gibanja pa je bil oborožen boj za osvoboditev vseh Palestincev izpod izraelske nadoblasti.
Prvi večji gverilski napad je gibanje poskušalo izvesti leta 1965, ko so hoteli sabotirati izraelsko letalonosilko, a so jim izraelske varnostne sile prekrižale načrte. Prevladujoč vpliv v palestinski politiki si je gibanje pridobilo po šestdnevni vojni leta 1967, ko se je Fatah pridružil Palestinski osvobodilni organizaciji, v kateri je Arafat leta 1969 prevzel vodilni položaj. Po podatkih BBC-ja naj bi tega leta Fatah izvedel kar 2.432 gverilskih napadov na Izrael.
V 60. in 70. letih je Fatah tudi vojaško uril številne Evropejce, Azijce, Afričane in prebivalce Bližnjega vzhoda, še naprej pa je izvajal napade na izraelske točke, ne le v Izraelu, temveč tudi v Zahodni Evropi. Pomembno vlogo je imelo gibanje tudi v 15-letni libanonski državljanski vojni: Arafat je sicer sprva okleval, na katero stran naj se postavi, potem pa se je povezal s komunističnim in naserističnim nacionalnim gibanjem.
Po pravilih gibanja bi moral kongres potekati vsakih pet let, a je Arafat v času svojega večdesetletnega vodenja vedno prestavljal srečanja, ker naj bi se okoliščine mirovnega sporazuma z Izraelom ves čas spreminjale.
Gibanje se je v desetletjih razvilo v največje in najvplivnejše palestinsko politično gibanje ter med drugim priznalo Izraelu pravico do obstoja (kot je znano, je glavna točka nestrinjanja v izraelsko-palestinskem sporu Hamasovo zanikanje pravice Izraela do obstoja). V 90. letih je bil Fatah na čelu prizadevanj za rešitev v obliki dveh držav, o kateri se govori v mirovnem sporazumu iz Osla.
Abas se zavzema za ponoven začetek mirovnih pogajanj z Izraelom in je oster kritik napadov na izraelske civiliste. Njegov cilj je ustanoviti palestinsko državo na območju Zahodnega brega in Gaze, glavno mesto pa bi bil Vzhodni Jeruzalem.
Pripadniki Brigade mučenikov Al Akse, ki so povezani s Fatahom, so po letu 2005 privolili v neuradno premirje, a so izvedli več povračilnih napadov na Izraelce. Po porazu na volitvah leta 2006 je med Palestinci, natančneje med pripadniki Fataha in Hamasa, izbruhnilo nasilje, gibanji pa sta se potem dogovorili o vladi enotnosti. A junija 2007 je predsednik Abas razpustil Hamasovo vlado, Hamas pa je z orožjem zavzel Gazo. Od tedaj si Fatah prizadeva za povrnitev odločilne vloge pri oblikovanju palestinskih stališč do Izraela.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje