V Iranu trenutno poteka štetje glasov po petkovih volitvah. Po navedbah notranjega ministrstva je bila udeležba po prvih podatkih okoli 60-odstotna, glas je oddalo 33 od 55 milijonov volilnih upravičencev. Leta 2012 je bila volilna udeležba 64-odsotna.
Za zdaj zelo izenačeno
Prvi rezultati, ki jih je ob sklicevanju na volilne uradnike objavila iranska državna tiskovna agencija ISNA, nakazujejo, da morebiti nobenemu ne bo uspelo doseči večine. Od 56 volilnih okrajev, v katerih so čez dan prešteli glasove in predstavljajo približno petino celotnega volilnega telesa, jih je šlo 19 konservativcem, devet reformistom in 14 neodvisnim. V preostalih bo potreben drugi krog volitev, ker noben kandidat ni osvojil vsaj četrtine glasov.
V preostalih bo potreben drugi krog volitev, ker noben kandidat ni osvojil vsaj četrtine glasov. Kot piše AFP, naj bi visoko število zmagovalcev iz vrst neodvisnih kandidatov lahko nakazovalo na premik od ostro razdeljene politike proti nekakšni sredini.
Do trikrat podaljševali čas volitev
Štetje glasov bi se lahko v Teheranu in drugih večjih mestih zavleklo. V nekaterih krajih so bila sicer zaradi velikega zanimanja volišča odprta dlje, ponekod po trikratnem podaljšanju tudi skoraj do polnoči. Po poročanju iranskih agencij Fars in Mehr ter ameriške agencije AP naj bi bili za zdaj v prednosti reformisti iranskega predsednika Hasana Rohanija. A predstavnik notranjega ministrstva Husein Ali Amiri je posvaril pred preuranjenimi ugibanji o rezultatih volitev.
V bitki za sedeže v svetu izvedencev medtem pomemben uspeh dosegata dva vidna predstavnika reformistov, kar daje temu taboru pomemben zagon. Po preštetju približno tretjine glasov v Teheranu, kjer volijo 16 od 88 članov tega sveta, vodita iranski predsednik Rohani in njegov zaveznik ter nekdanji predsednik države, ajatola Akbar Hašemi Rafsandžani. Tudi sicer kaže, da bodo v prestolnici v svet izvedencev izvoljeni večinoma kandidati reformistov.
Kakšna bodo razmerja v svetu izvedencev?
Iranski volivci so v petek volili člane 290-članskega madžlisa in 88 članov sveta izvedencev, ki bo izvolil naslednjega vrhovnega vodjo, če bo 76-letni ajatola Ali Hamenej odstopil ali umrl. Vrhovni vodja Hamenej je sicer dejanski voditelj islamske republike Iran, njegova beseda je odločilna.
Gospodarstvo pred jedrskim dogovorom
Od izida volitev bo sicer odvisno, ali se bodo zamrznjeni diplomatski odnosi Irana z Zahodom še naprej talili. Po jedrskem dogovoru julija lani je namreč Zahod po skoraj desetletju odpravil sankcije proti Iranu. Nekoč "malopridna" država se je vrnila na mednarodno prizorišče in zdaj z zahodnimi državami sodeluje pri reševanju mednarodnih kriz, kakršna je vojna v Siriji, kjer Iranci tudi z vojsko na bojiščih podpirajo režim Bašarja al Asada. Med volilno kampanjo so sicer prevladovala gospodarska vprašanja: v državi je polovica prebivalstva mlajša od 35 let, med njimi pa je kar 25-odstotna brezposelnost.
Principalisti doslej uživali večino
Toda usmeritev iranske politike na mednarodnem prizorišču je še vedno negotova. Nasprotovanje reformam predsednika Rohanija v parlamentu, v katerem so imeli doslej večino konservativci oz. principalisti, kot jim rečejo v Iranu, je bilo silovito in ob morebitni novi zmagi so napovedovali protiukrepe. Doslej so imeli principalisti v 290-članskem parlamentu 190 poslancev. Tretji politični blok v Iranu predstavljajo zmerni konservativci in neodvisni poslanci iz vrst narodnih manjšin, po prvih ocenah v Teheranu pa naj noben izmed trojice ne bi užival večine v madžlisu.
Vabljeni k ogledu oddaje Globus, kjer je bila tema ravno Iran
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje