Novica je dvignila veliko prahu na obeh straneh Tajvanske ožine. Tajvanska opozicija je že zahtevala pojasnila glede srečanja, vladajoča Demokratska napredna stranka pa je pozvala predsednika, naj javnost pomiri glede napovedanega srečanja in prepriča ljudstvo, da pogovori ne bodo ogrozili statusa Tajvana.

Obe strani sta sporočili, da se bodo pogovarjali o "utrditvi miru in ohranjanju obstoječega stanja". "Podpisali ne bomo nobenega sporazuma, podali ne bomo nobene izjave," so sporočili iz Tajvana.

Počasna otoplitev odnosov
Srečanje voditeljev Kitajske in Tajvana bo prvo po letu 1949, ko se je končala kitajska državljanska vojna. Takrat so člani nacionalistične stranke (Kuomintang) pod vodstvom Čangkajška po porazu proti komunistom Maa Cetunga zbežali v Tajvan in tam oblikovali svojo vlado.

Ves ta čas so bili vsakršni stiki med stranema zelo omejeni. Odnosi so se začeli izboljševati po letu 2008, ko je na predsedniški stolček v Tajvanu sedel Ma. Peking sicer Tajvan vidi kot del svojega suverenega ozemlja, kot eno izmed svojih pokrajin, in je večkrat zagrozil z uporabo vojaške sile v primeru kakršnih koli korakov proti neodvisnosti.

V Tajvanu, ki je uradno znan kot Republika Kitajska, bodo sicer čez tri mesece potekale splošne volitve, in kot poroča BBC, je kitajska vlada zaskrbljena, da bi lahko nova predsednica postala opozicijska kandidatka Tsai Ing Ven, ki podpira neodvisnost Tajvana. Tsai je sicer dejala, da podpira dialog s kitajskimi voditelji, a Peking je z razlago, "da ji ne zaupa", zavrnil srečanje z njo.

Tajvan je leta 1971 izgubil sedež v Združenih narodih. Vse od takrat si ga prizadeva ponovno dobiti, a zaman. Uradne odnose ima le z 21 državami članicami ZN-a in s Svetim sedežem, z večino drugih držav pa vzdržuje neuradne odnose prek predstavništev.