Ob volilni zmagi se je Putin zahvalil vsem, ki so glasovali zanj. Kot je dejal, izidi nakazujejo, da ljudje podpirajo njegov politični program. V pogovoru z novinarji je med drugim omenil tudi zastrupitev dvojnega agenta Skripala in njegove hčerke, češ da je absurdno domnevati, da bi se Rusija lotila česa takšnega pred volitvami in svetovnim nogometnim prvenstvom. Napovedal je tudi, da bo po njegovi inavguracij, ki bo 7. maja, prišlo do sprememb v vladi. Na vprašanje novinarja, ali razmišlja o še enem predsedniškemu mandatu leta 2030, je odgovoril, da ga to vprašanje spominja na vprašanje, ali bo doživel 100 let.

Ruski portal rt.com, ki navaja podatke volilne komisije, poroča, da se Putinu obeta prepričljiva zmaga že v prvem krogu. Na drugem mestu je kandidat Komunistične stranke Pavel Grudinin (sicer milijonar) s 15,44 odstotka, nacionalist Vladimir Žirinovski pa je na tretjem mestu s 6,84-odstotno podporo.

Vzporedne volitve, ki jih je izvedla agencija FOM, medtem kažejo, da je za Putina glasovalo kar 73,9 odstotka volivcev, po vzporednih volitvah agencije VCIOM pa naj bi Putin osvojil 77-odstotno podporo. Rezultate so takoj po zaprtju še zadnjih volišč v ruski eksklavi Kaliningrad objavili ruski državni mediji. Nihče izmed preostalih petih kandidatov naj na koncu ne bi osvojil več kot dveh odstotkov.

V Putinovem taboru so sporočili, da je dosegel "neverjetno zmago". "Odstotek, ki smo mu priča, govori sam zase. To je mandat, ki ga Putin potrebuje za prihodnje odločitve, in za to ima na voljo dovolj časa," je po poročanju BBC-ja dejal predstavnik kampanje.

Volilna udeležba naj bi bila 63,7-odstotna oziroma malo nižja kot leta 2012. Takrat je bila udeležba 65,3-odstotna, Putin pa je slavil zmago s 64,4-odstotno podporo.

65-letni Putin, ki Rusiji kot premier ali predsednik vlada že od leta 1999, tudi na tokratnih volitvah nima prave konkurence, poleg tega so glavnega opozicijskega politika Alekseja Navalnega izločili iz tekme. Eden najglasnejših Putinovih kritikov ni smel kandidirati zaradi obsodbe na pogojno zaporno kazen pred petimi leti. 41-letnik je pozval k bojkotu "kvazivolitev" in izrazil upanje, da bo na volišča prišlo čim manj ljudi. Proti Putinu se je za predsedniški položaj pomerilo sedem kandidatov.

Na številnih voliščih so odmevale domoljubne pesmi, ljudem so delili brezplačno hrano in jih na volišča ponekod vozili kar z avtobusi, za otroke pa so pripravili posebne zabavne programe.

Putin izida ni želel napovedovati
Volišča so se odprla ob 8. uri zjutraj po krajevnem času in zaprla ob 19. uri, nazadnje v ruski eksklavi Kaliningrad. Skrbi Kremlja o nizki volilni udeležbi se niso uresničile, saj je do 12.00 po moskovskem času (10.00 po srednjeevropskem) glas oddalo 34,72 odstotka volivcev.

Putin je svoj glas oddal na volišču v Moskvi. Ob tem je dejal, da je "prepričan o pravilnosti programa, ki ga predlaga za državo". Volilnega izida ni želel napovedovati. Kot je zatrdil, mu je vseeno, s kakšno prednostjo bo zmagal, zadovoljen bo z vsakim odstotkom, ki mu bo omogočil nadaljnje "izpolnjevanje nalog predsednika".

Opazovalci poročajo o nepravilnostih
Predsednica volilne komisije Ela Pamfilova je glede očitkov, da so nekateri ljudje glasovali večkrat, dejala, da je šest milijonov od 109 milijonov volilnih upravičencev zaprosilo za glasovanje na drugem volišču. Pri prepisih z enega na drugo volišče pa so bile določene težave, je pojasnila. Povedala je še, da se je volilna komisija spopadala s kibernetskimi napadi na njihovo računalniško omrežje iz tujine. Doslej naj bi morali preprečiti napade iz 15 držav. Strežnik so napadalci preobremenili, zaradi česar se je sesul, je dodala.

Rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da niso zaznali večjih kršitev, ki bi lahko vplivale zakonitost volitev, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Volilnih upravičencev v Rusiji je približno 109 milijonov. Tokrat so na volitvah sodelovali tudi prebivalci ukrajinskega polotoka Krim, ki ga je Rusija zasedla in si ga priključila pred natanko štirimi leti, prav na današnji dan. Ukrajina je sicer glasovanju na Krimu ostro nasprotovala. Ukrajinske oblasti so tako protestno zaprle ruske konzulate in veleposlaništvo. V poslopja v Kijevu, Harkovu, Odesi in Lvovu so spuščali zgolj diplomate, zaradi česar je Moskva Kijevu očitala, da je Rusom v Ukrajini preprečevala glasovanje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nevladna organizacija Golos, specializirana za opazovanje volitev, je zaznala že okoli 2.400 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so jim preprečevali opravljanje dela, videli pa so tudi številne primere večkratnega glasovanja. Golos seznam nepravilnosti objavlja na spletu.

Na volišča je okoli 33.000 prostovoljcev poslal tudi opozicijski politik Navalni, ki se, kot rečeno, sam ni smel potegovati za mesto predsednika. Tudi njim so preprečevali dostop do volišč.

Volitve so spremljali tudi mednarodni opazovalci, bilo naj bi jih okoli 1.300, od teh jih je skoraj 600 poslala Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi (OVSE).

Ustava dovoljuje dva zaporedna šestletna mandata
Putin bo po volitvah tako začel svoj četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnjega, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. A morda bi lahko po koncu mandata leta 2024 znova izvedel že poznani manever – postal bi premier, nato pa se znova potegoval za predsedniški položaj.