Ruski predsednik je ob tem na forumu vojaške industrije v Moskvi napovedal še, da bodo jedrske rakete lahko premagale še tako tehnično dovršene protiraketne obrambne sisteme". Kot je poročal BBC, naj bi bilo teh 40 balističnih raket zamenjava za stare rakete, so pa nove rakete veliko bolj tehnično dodelane in bolj zmogljive.

Putin je ruske načrte razkril, potem ko so ZDA napovedale povečanje svoje navzočnosti na območju Baltika. Tam naj bi namestile tanke in vojaška letala, da bi tako pomirile baltske članice zveze Nato pred morebitno rusko invazijo. Njihove bojazni so se okrepile zaradi krize na vzhodu Ukrajine in vloge Rusije v njej.

"Nato sili Rusijo v novo oboroževalno tekmo"
Ruske oblasti so že v ponedeljek napovedale, da bodo odgovorile na vsako vojaško kopičenje ob svojih mejah, namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov pa je ob robu vojaškega sejma v Moskvi dejal, da Nato s svojo napovedjo sili Rusijo v novo oboroževalno tekmo.

Napetosti med Rusijo in ZDA so zaradi Ukrajine vse bliže vrelišču, Moskva in Washington pa se razhajata tudi zaradi številnih drugih vprašanj.

Oster odziv Stoltenberga in Junckerja
Na ruske napovedi se je že odzval generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je Rusijo obtožil rožljanja z orožjem in posvaril, da bi bile lahko njene napovedi nevarne in bi lahko porušile ravnotežje. "To rusko rožljanje z orožjem je nepravično. To je točno to, na kar se odzivamo, in eden od razlogov, da povečujemo pripravljenost svojih sil," je Stoltenberg povedal novinarjem v Bruslju. "S svojim odzivom bomo poskrbeli, da bo Nato tudi v prihodnosti zavezništvo, ki bo zagotavljalo zaščito vseh svojih članic pred sovražnikom," je še dodal.

Še ostrejši je bil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je dejal, da bi lahko v primeru ruske agresije uporabili 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki predstavlja temelj Nata in ki pravi, da "oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice" in lahko zato vsaka izmed držav članic ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov, pomaga napadeni pogodbenici s takojšnjim ukrepanjem, kot se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja.