Napovedal je, da neonacistov, ki "svet peljejo v slepo ulico", v Rusiji ne bodo dopuščali. Kljub temu mednarodne skupine za človekove pravice opozarjajo, da v Rusiji pogosto zamižijo na obe očesi ob nasilnem rasističnem in neonacističnem kriminalu.

Število skrajno nacionalističnih gibanj v Rusiji je naraslo po razpadu Sovjetske zveze. Skrajna ksenofobija, usmerjena proti nebelcem, rasizem, islamofobija in antisemitizem so lastnosti teh večinoma odkrito neofašističnih ali neonacističnih skupin, ki občudujejo in posnemajo nemške naciste na čelu z Adolfom Hitlerjem, njegova knjiga Moj boj pa je visoko na seznamu njihovega obveznega branja.

Neonacisti izkoristili vsesplošno nezadovoljstvo
Propad sovjetskega gospodarskega sistema na začetku 90. let 20. stoletja je povzročil velike gospodarske in družbene probleme, vsesplošno revščino in visoko nezaposlenost. Nekaterim skrajno desničarskim paravojaškim organizacijam je zato uspelo izkoristiti vsesplošno nezadovoljstvo, še posebej marginaliziranih, manj izobraženih in nezaposlene mladine.

Ruske neonacistične organizacije zavračajo volilni sistem in zagovarjajo nasilno strmoglavljenje vlade. Njihova ideologija se je osredotočila na obrambo ruske nacionalne identitete pred manjšinskimi skupinami, kot so Judje, muslimani in priseljenci s Kvakaza, povzema pa jo geslo "Rusija za Ruse".

Priprave na nasilen prevzem države
Cilj ruskih neonacistov je nasilen prevzem države, na to pa se temeljito pripravljajo. Paravojaške organizacije, ki delujejo pod krinko športnih klubov, urijo svoj člane v vojaških taktikah in ravnanju z orožjem. Nagrmadile so si, največkrat nezakonito, velike količine orožja. Najopaznejša akcija ruskih neonacistov je njihovo sodelovanje pri oboroženi obrambi stavbe parlamenta pred vladnimi silami med soočenjem Borisa Jelcina in komunistov leta 1993.

15. avgusta letos so ruske oblasti aretirale študenta, ki naj bi na medmrežju objavil videoposnetek, na katerem domnevno dva muslimana, migrantska delavca, obglavijo pred rdeče-belo zastavo s svastiko. Oblasti so prepričane, da gre za dejanski dvojni umor. Odgovornost za umora je prevzela skupina Nacionalni socialisti.

Nacističen napad na Jude v Izraelu
Avgusta 2007 so v Tel Avivu aretirali osem izraelskih državljanov, starih od 16 do 21 let, iz nekdanje Sovjetske zveze zaradi 15 obtožb "izvajanja napadov na tujce, homoseksualce in ortodoksne Jude". Na njihovih domovih je policija našla nacistične uniforme, portrete Adolfa Hitlerja, nože, puške in razstrelivo. Aretacije so sledile enoletni preiskavi, ki jo je sprožila oskrunitev sinagoge v Petah Tikvaju.

Milijon ruskih priseljencev v Izraelu
Skupina se je snemala med pretepanjem homoseksualcev, ortodoksnih Judov in odvisnikov od mamil. Osumljenci so priznali napade v Tel Avivu, predvsem na tujce. Vsi so v Izrael prišli v skladu z zakonom o vrnitvi, ki dovoljuje vsakemu, ki ima vsaj enega judovskega starega starša, da postane državljan Izraela. Vsak izmed aretirane osmerice je izpolnjeval ta pogoj, a po rabinskem zakonu niso Judje. Premier Ehud Olmert je poudaril, da so bili napadi osmerice osamljeni primeri, Izraelce pa pozval, naj zanje ne krivijo priseljencev in ruske skupnosti v Izraelu. Od leta 1990 se je v Izrael preselilo okoli milijon priseljencev iz nekdanje Sovjetske zveze.

Neonacizem spodbujajo vezi z Rusijo
Izraelski strokovnjaki za rusko govoreče priseljence menijo, da je majhna manjšina prevzela nacistična prepričanja, ker je nanje vplival vzpon fašizma v njihovi domovini, neonacistično obnašanje nekaterih priseljencev pa spodbujajo vezi, ki jih ohranjajo z rasističnimi skupinami v Rusiji.

Kri in čast ter Nacionalni stroj v Srbiji
V Srbiji je več neonacističnih skupin, ki temeljijo predvsem na nacionalizmu in veri. Nacionalni stroj iz Vojvodine je leta 2005 kriv za številne incidente, njenih 18 vodilnih članov pa so v Novem Sadu konec leta 2005 obtožili za dejanja, za katera jim grozi do osem let zapora. Svojo vejo ima v Srbiji organizacija Kri in čast. Na svoji spletni strani namerava srbska veja "propagirati revolucionarno idejo nacionalnega socializma brez kompromisa". Organizacija je od leta 2001 pripravila nekaj koncertov ob obletnici rojstva Adolfa Htlerja.

Leta 2006 je skupina obritoglavcev v parku v Beogradu hudo pretepla dva izraelska državljana. Srbska judovska skupnost trdi, da to ni bil prvi tak napad v Srbiji. V začetku letošnjega oktobra je policija na protifašističnem shodu v Novem Sadu priprla 26 neonacistov, med katerimi je bilo poleg 15 Srbov še 11 Slovakov. Nekateri od aretiranih so člani Nacionalnega stroja Gorana "Führerja" Davidovića, pri sebi pa so imeli nože in nacistično propagando.

Hrisi Avgi in Modra vojska v Grčiji
Najbolj razvpita grška neonacistična politična organizacija je Hrisi Avgi, ki svoj "navdih" dobiva v kvazifašistični diktaturi nekdanjega premierja Ioannisa Metaxasa, vojaški skupini Varnostni bataljoni med 2. svetovno vojno in kolaboracionističnih režimih, ki so jih na oblast postavili nacisti med nemško okupacijo Grčije med letoma 1940 in 1944.

Neonacisti so bili povezani z nekaterimi napadi na priseljence, istospolne in levičarje, dvanajst grških neonacistov pa je sodelovalo kot prostovoljci med vojno v BiH in so srbski vojski pomagali zavzeti Srebrenico. Grški neonacisti so dejavni tudi kot nogometni huligani. Septembra 2004 so na tekmi med Albanijo in Grčijo albanski huligani zažgali grško zastavo, kar je sprožilo razgrajanje članov Hrisija Avgija in Modre vojske (nacionalistična skupina nogometnih navijačev). Pri tem je bil ubit en albanski priseljenec, sedem pa je bilo ranjenih.

Amriški neonacizem sega v 20-ta leta
V ZDA so neonacistične skupine nekakšne podskupine množice antisemitskih skupin in skupin, ki zagovarjajo prevlado bele rase. Ameriške neonacistične imajo svoje korenine v 20. letih 20. stoletja, ko je bila dejavna ameriška veja nacistične stranke. Med 2. svetovno vojno in takoj po njej neonacistične skupine v ZDA niso imele veliko privržencev. Obseg neonacističnih skupin v ZDA je težko ugotoviti, ker se zavedajo, da jim javno mnenje ni naklonjeno, obstajajo pa tudi organizacije (kot npr. Anti-Defamation League in Southern Poverty Law Center), ki nadzirajo njihovo delovanje.

Svoboda govora omogoča nacistične poglede
Večina neonacistov deluje podtalno, tako da lahko zbirajo nove člane in denar brez vmešavanja ali nadlegovanja. Svoboda govora, ki jo zagotavlja ameriška ustava, političnim organizacijam omogoča nacistične, rasistične in atisemitske poglede. Neonacisti v ZDA pogosto upravljajo svoje spletne strani, občasno organizirajo javne demonstracije in ohranjajo vezi s podobnimi skupinami v Evropi in drugje po svetu.

Težko dokazana vpletenost v nasilje
Njihovo število je v primerjavi s celotno populacijo zelo majhno, na njihovih demonstracijah pa jih po številu pogosto prekašajo protineonacistični demonstranti, zaradi zločinov iz sovraštva pa se hitro znajdejo pred sodiščem. Nekatere skupine spodbujajo nasilje, vendar jim oblasti največkrat težko dokažejo vpletenost v hujša kazniva dejanja, zato neonacisti pogosto navdihujejo, spodbujajo ali celo naročijo nasilna dejanja, ker se ne bojijo, da bodo odkrili njihovo vpletenost. Opazna izjema je Red, katerega člane so obsodili za zločine, kot so organizirano izsiljevanje, zarota, kršenje državljanskih pravic in vstaja.

Belgijski neonacisti tudi med vojaki
Belgijska neonacistična organizacija Bloed-Bodem-Eer-Trouw (Kri, zemlja, čast in zvestoba) je nastala leta 2004, ko se je odcepila od mednarodne mreže Kri in čast. Širša javnost je za njo slišala septembra 2006, ko so aretirali 17 njenih članov, med njimi tudi 11 vojakov, v skladu z protiterorističnim zakonom iz leta 2003 in zakoni proti rasizmu, antisemitizmu in zgodovinskem revizionizmu. Osumljenci naj bi pripravljali teroristične napade, s katerimi so nameravali destabilizirati Belgijo.

Poljska: Priseljenci "kradejo" službe
Poljska je že več stoletij večnarodnostna država z priseljenci iz Ukrajine, Belorusije in drugod, pred kratkim pa je postala tudi večrasna država s priseljenci iz Azije. Ker je nezaposlenost v državi 16-odstotna, med mladimi pa celo 25-odstotna, mnogi priseljence vidijo kot ljudi, ki jim "kradejo" službe.

Čeprav so neonacistične skupine tudi na Poljskem prepovedane, so obritoglavci, povezani z nogometnimi huligani, vedno bolj dejavni. Poljske rasistične skupine se povezujejo z neonacističnimi skupinami v Veliki Britaniji, Nemčiji, Srbiji in ZDA, kot so Arijski bratje.

V vladi privrženci neonacistov
Po zmagi na volitvah leta 2005 je poljska vlada premierja Kazimierza Marcinkiewicza vključevala člane ultrakonservativne Zveze poljskih družin, ki je povezana z Vsepoljsko mladino. Nekateri so to videli kot zmago ultrakonservativizma in neonacizma, ker imajo nekateri člani stranke neonacistično preteklost ali pa z neonacisti simpatizirajo.

T. V.