Operater poškodovane japonske jedrske elektrarne je poleg tega odkril radioaktivnost v podtalni vodi blizu zgradbe s turbino prvega reaktorja, radioaktivni cezij pa so našli še v govedini iz okolice Fukušime.

V elektrarni se poleg tega še naprej nabira radioaktivna voda, oblasti pa težav z njenim skladiščenjem še niso rešile. Japonske oblasti še vedno iščejo odgovor, kam skladiščiti radioaktivno vodo, ki se nabira v prostorih s turbinami in v zunanjih jaških. Po zadnjih podatkih se je samo v zunanjih jaških nabralo že več kot 13.000 ton vode, medtem ko količina vse radioaktivne vode ni znana. Šele po rešitvi vprašanja skladiščenja radioaktivne vode bodo v elektrarni lahko nadaljevali postopek zaustavitve reaktorjev.

Vrednost radioaktivnega joda v morski vodi v bližini Fukušime je še narasla in je zdaj že 4.385-krat večja od običajne. Vrednost radioaktivnega joda v morski vodi nekaj sto metrov od elektrarne je bila še v sredo 3.355-krat višja od običajne. Vrednost radioaktivnosti vode sicer merijo na štirih mestih.

Bo vlada prisluhnila nasvetom jedrskih agencij?
Tako agencija IAEA kot japonska jedrska varnostna agencija sta vlado Naota Kana pozvali, naj razširi evakuacijsko območje okoli Fukušime z 20 km na kar 40 km. Opozicijski voditelji so napadli vlado, da tudi tri tedne po nesreči in vse večjih težavah v poškodovanih reaktorjih še naprej vztraja pri prvotnem evakuacijskem območju, čeprav so povečano radioaktivnost zaznali tudi 40 km daleč.

Premier potrdil sklep o zaprtju Fukušime
Japonski premier je po poročanju japonske tiskovne agencije Kyodo izjavil, da je
treba celotno nuklearko v Fukušimi, ki je od 11. marca prizorišče najhujše jedrske nesreče po Černobilu leta 1986, zapreti. Vlada je v sredo sprejela sklep, da nobenega izmed šestih reaktorjev ne bodo več priklopili v električno omrežje.

Družba TEPCO je sicer predtem sporočila, da bo v Fukušimi za vedno ustavila reaktorje od ena do štiri, ker so tako zelo poškodovani, da niso več uporabni. Reaktorja pet in šest bi po ocenah družbe še lahko obratovala.

TEPCO ni pričakoval "nečesa tako velikega"
Po pisanju Wall Street Journala se je TEPCO pri pripravi načrtov osredotočil le na manjše nesreče, o nesrečah velikih razsežnosti, kot je tokratna, pa sploh ni razmišljal. Da načrt za ukrepanje v primeru nesreč "ni deloval" in da si niso predstavljali "nečesa tako velikega", je za časnik potrdil tudi neimenovani nekdanji predstavnik družbe TEPCO.

TEPCO je bil sicer v preteklosti že večkrat tarča kritik zaradi neustreznega ravnanja. Med drugim je leta 2002 priznal, da je ponarejal varnostna poročila o svojih nuklearkah, zaradi česar so začasno zaprli vseh 17 "njegovih" parnovodnih reaktorjev, vključno s Fukušimo.

Ameriška in francoska pomoč Japoncem
Pomoč je Japonski pri reševanju težav ponudilo že več držav. ZDA na Japonsko pošiljajo posebne vojaške robote, ki so jih že uporabili na bojiščih v Afganistanu in Iraku. Poleg robotov v Fukušimi že uporabljajo vojaška brezpilotna letala, ki so opremljena s posebnim radarjem in elektrooptičnem sistemom.

Sarkozy za nove strožje jedrske standarde
Kot prvi državnik je Japonsko po potresu in cunamiju obiskal Nicolas Sarkozy, ki je v govoru na francoskem veleposlaništvu v Tokiu pozval k srečanju jedrskih regulatorjev iz držav članic skupine G20. "Pozivamo neodvisne organe držav članic G20, da se sestanejo, po možnosti v Parizu, in opredelijo mednarodne jedrske varnostne standarde za elektrarne", je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Kot je dodal, je "povsem nenormalno", da ti standardi še ne obstajajo.

Sarkozy je Japonski sicer ponudil pomoč na jedrskem področju pri spopadanju z nesrečo v Fukušimi. V Tokio je v sredo že prispela vodja francoske jedrske družbe Areva Anne Lauvergeon, ki bo družbi Tepco, operaterju nuklearke Fukušima, pomagala pri soočanju s krizo

Areva, ki je v preteklosti že sodelovala s tokijskim elektropodjetjem pri odstranjevanju reaktorskega goriva, pa je na Japonsko poslala pet svojih strokovnjakov. Tehnično pomoč pošiljata tudi Južna Koreja in Kitajska. Zadnja bo na Japonsko poslala posebno betonsko črpalko v vrednosti 80 milijonov ameriških dolarjev.