Anders Fogh Rasmussen je spodbujal 28 članic Nata, naj se na vrhu zavezništva novembra v Lizboni dogovorijo o sistemu, pri tem pa se je skliceval na naraščajočo iransko grožnjo. Članice so skeptične predvsem zaradi stroškov.

Projekt predvideva ustanovitev poveljstva in nadzornega sistema, ki bi povezal obstoječe nacionalne protiraketne obrambne sisteme. V skladu z načrti naj bi se poveljniški in nadzorni sistem opirala na raketne sisteme, ki že obstajajo ali pa so v gradnji, kot so na primer nemški in nizozemski sistem ter protiraketni sistem, ki ga nameravajo ZDA postaviti v Vzhodni Evropi.

"Spoprijemamo se z resnično grožnjo"
"Strošek širitve sistema, da bi zaščitili ne le naše vojake, temveč tudi prebivalstvo, je manj kot 200 milijonov evrov v prihodnjih desetih letih, razdeljen med 28 zaveznic. Kako se ne moremo strinjati o gradnji obrambe za vse naše državljane pred raketnimi napadi? Zakaj bi zaščitili naše vojake – kar moramo narediti – ne pa tudi vseh drugih?" je dejal Rasmussen. "Imamo zadostne obveščevalne podatke, da vemo, da smo pred resnično grožnjo, z iranskimi težnjami, kar se tiče raketne tehnologije in jedrskih programov," je dodal. "To ni velik strošek za resnično zaščito pred resnično grožnjo," je še povedal in poudaril, da je med zaveznicami v Natu vse večji konsenz glede groženj, s katerimi se spoprijemajo.

Lani je predsednik ZDA Barack Obama odpovedal načrt prejšnje ameriške administracije, da bi postavili dele ameriškega protiraketnega ščita na Poljsko in Češko. Nov načrt predvideva, da bodo ZDA prestrežnike raket postavile na ozemlju Romunije in Bolgarije.