Torijci so tako izid s prejšnjih volitev, če gre verjeti vzporednim volitvam, popravili za devet glasov.
Čeprav so predvolilne raziskave javnega mnenja kazale na popolno razdelitev glasov med največjima strankama, so laburisti Eda Milibanda, skladno z izidi vzporednih volitev, ki sta jih objavila BBC in ugledni London School of Economics, dosegli nezadostnih 239 sedežev v parlamentu. Na tretjem mestu sledi Škotska nacionalna stranka z 58 mesti (ki jih je osvojila med 59 škotskimi okrožji!). Ker se ta zavzema za samostojno Škotsko, kar, razumljivo, druge stranke popolnoma zavračajo, bo oblikovanje koalicije še zanimivo. Ni pa izključeno, da bi se splošne volitve septembra ponovile.
Medtem pa so Liberalni demokrati predsednika Nicka Clegga (ki trenutno sodelujejo v Cameronovi vladi), kot kaže, doživeli popoln polom in bodo le stežka odločali, kdo na tehtnici med laburisti in konservativci, ki je zdaj v ravnovesju, bo lahko pridobil toliko glasov, da bo sestavil vladno koalicijo. Osvojili so le 10 sedežev, v preteklem mandatu pa so imeli kar 56 poslancev. Konservativci in Liberalni demokrati bi tako lahko sestavili koalicijo z le glasom večine (326).

Evroskeptični UKIP naj bi zasedel le dva parlamentarna stola.

Vzporedne volitve poleg tega 8 sedežev napovedujejo severnoirski stranki DUP, valižanski Plaid Cymru 4, Zelenim 2, preostalim severnoirskim strankam pa skupno še 11.

Prvi uradni izidi v petek
Več kot 50 milijonov registriranih volivcev je lahko svoj glas oddalo na približno 50.000 voliščih in volilo 650 poslancev v britanskem parlamentu. Poleg splošnih volitev so potekale tudi regijske. V 279 upravnih regijah so volili več kot 9.000 svetnikov, v Bedfordu, Coplandu, Leicestru, Mansfieldu, Middlesbroughu in Torbayu pa tudi župane.

Uradni izidi bodo predvidoma znani v petek popoldne. Konservativcem in laburistom se obeta približno enak delež glasov, nobenim pa naj ne bi uspelo osvojiti absolutne večine. Ali se bo na Downing Streetu zgodila sprememba, pa bo jasno čez nekaj dni.

Odstotki v predvolilnih raziskavah javnega mnenja, ki so kazali, da bo tekma do zadnjega izenačena, sicer niso najboljši kazalnik dejanskega izida, saj so glede na britanski volilni sistem pomembni le glasovi v posamični volilni enoti, od koder je v 650-članski parlament izvoljen le kandidat, ki dobi največje število glasov. Poleg tega v sliko, ki so jo kazale ankete, ni mogel biti v celoti vštet pomen škotskih nacionalistov (SNP), saj se njihovi kandidati potegujejo za stolčke le na Škotskem. A pobrali naj bi veliko večino od 59 škotskih sedežev in morebiti postali celo tretja največja stranka v britanskem parlamentu.