Skoraj vsi prebivalci sveta dihamo močno onesnažen zrak. Foto: Reuters
Skoraj vsi prebivalci sveta dihamo močno onesnažen zrak. Foto: Reuters
Bangkok
V nekaterih državah v Aziji se onesnaženost zraka močno povečuje. Foto: Reuters

Obsežna raziskava Inštituta o učinkih na zdravje (Health Effects Institute) kaže, da je bilo leta 2016 skupno onesnaženje zraka krivo za 6,1 milijona smrtnih žrtev, pri čemer je vzrok za to predvsem onesnažnost na prostem, ki je povzročila 4,1 milijona mrtvih.

Kakovosti zraka se daje vse večji pomen, saj se učinki njegove onesnaženosti bolje merijo, poroča britanski Independent. To postaja vse huje zaradi hitre urbanizacije svetovnega prebivalstva. Leta 1990 je zaradi onesnaženosti zraka na prostem umrlo 3,3 milijona ljudi, kar pomeni, da se je v nekaj več kot 25 letih število teh žrtev povečalo za 19,5 odstotka.

Onesnaženost zraka je tako postala četrti največji vzrok smrti, takoj za visokim krvnim tlakom, prehrano in kajenjem.

Health Effects Institute se predstavlja kot neprofitna družba, ustanovljena leta 1980 kot neodvisna raziskovalna organizacija, ki ponuja "kakovostna, nepristranska in relevantna znanstvena dela o učinkih onesnaženega zraka na zdravje". Kot piše na njihovi spletni strani, jih med drugim financirajo ameriška Agencija za varstvo okolja ter svetovna avtomobilska industrija. Med pokrovitelji so tako tudi BMW, Chrysler, Daimler, General Motors, Honda, Hynudai, Toyota, Nissan, Volswagen Volvo. Inštitut financira tudi naftna družba Exxon.

Za izdelavo poročila so uporabili nove tehnologije, vključno s satelitskimi podatki v povezavi z obsežnejšim merjenjem onesnaženosti.

Onesnaženi zrak je kompleksna mešanica delcev in plinov, ki se razlikuje od regije do regije in tudi znotraj posameznih mest, a kot glavni kazalnik za stopnjo onesnaženosti se uporabljajo trdni delci (PM2,5).

Skoraj vsi živimo v zelo onesnaženih krajih
Kot ugotavlja poročilo, okoli sedem milijard ljudi oziroma 95 odstotkov prebivalcev živi na območjih, kjer količina trdih delcev PM2,5 presega smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o kakovosti zraka. 60 odstotkov pa jih živi v krajih, kjer trdi delci presegajo tudi najmanj stroga merila WHO-ja.

Težave so največje v Aziji. V Indiji in na Kitajskem je namreč več kot polovica (51 odstotkov) vseh smrtnih primerov zaradi onesnaženosti zraka na prostem na svetu.

Poročilo vključuje raziskave, ki identificirajo glavne vire onesnaževanja zraka v teh dveh državah. Raziskovalci so tako ugotovili, da je na Kitajskem glavni razlog za onesnaženje zraka na prostem kurjenje premoga v industriji, za elektriko in za ogrevanje. Sledijo transport, kurjenje biomase, industrija, ki uporablja premoga, in zažiganje kmetijskih površin.

V Indiji pa sta glavni vir onesnaženja zraka kurjenje biomase in kurjenje premoga.

Poročilo že ugotavlja, da je več kot tretjina prebivalstva sveta izpostavljena onesnaženemu zraku doma, kjer lahko trdi delci presežejo smernice tudi za dvajsetkrat.

Independent še piše, da se kljub črni sliki na Kitajskem stopnja onesnaženosti zraka zmanjšuje v zadnjih letih. Vlada je namreč začela sprejemati ukrepe proti kurjenju premoga. Nasprotno pa v Pakistanu, Indiji in Bangladešu zaznavajo največjo rast onesnaženosti zraka po letu 2010.