Dosedanje izkušnje z Bližnjega vzhoda in jugovzhodne Azije kažejo, da lahko konfliktna območja delujejo kot "magnet" za proizvodnjo sintetičnih mamil, ki jih je sicer mogoče proizvesti kjer koli, opozarja Unodc.

Poročilo navaja, da se je število uničenih laboratorijev za proizvodnjo amfetamina v Ukrajini povečalo s 17 v letu 2019 na 79 v letu 2020, kar je tudi največje število zaseženih laboratorijev, o katerih so poročali v kateri koli državi v letu 2020.

Ukrajinske zmogljivosti za proizvodnjo sintetičnih drog pa se lahko zaradi dolgotrajne vojne še povečajo. Proizvodnja drog se namreč v času konflikta drastično poveča, zlasti če je konfliktno območje v bližini velikih potrošniških trgov, opozarja Unodc. Strokovnjakinja urada Angela Me dodaja, da je vloga policije na konfliktnih območjih omejena in laboratoriji delujejo skorajda nemoteno.

Vojna v Ukrajini sicer vpliva tudi na spremembe in prekinitve poti trgovine z mamili, od začetka leta 2022 pa se je trgovina z mamili zaradi spopadov v državi zmanjšala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trenutne razmere v Afganistanu, ki je leta 2021 proizvedel 86 odstotkov svetovnega opija, pa bodo drastično vplivale na prihodnost trga s tem mamilom. Po mnenju Urada bi lahko humanitarna kriza v državi spodbudila nezakonito gojenje opijskega maka, čeprav so talibanske oblasti to prakso prepovedale že aprila.

Prav tako je poročilo ugotovilo, da je v letu 2021 mamila uživalo približno 284 milijonov ljudi oziroma vsak 18. prebivalec sveta, star med 15 in 64 let. To število je za kar 26 odstotkov višje kot leta 2010, pri čemer rast prebivalstva le delno vpliva na to spremembo.

Čeprav je večina uporabnikov mamil moških, pa Angela Me opozarja, da ženske v veliki meri uživajo amfetaminska mamila in so premalo zastopane pri zdravljenju.