Predsednik stranke Enotna lista Vladimir Smrtnik meni, da razpad vlade konservativcev in socialdemokratov ni presenetljiv. Na prihodnjih volitvah velikega uspeha stranki BZÖ, v kateri je tudi koroški glavar Jörg Haider, ne pripisuje. Meni tudi, da trenutni evroskepticizem v Avstriji sovpada s podražitvami in višjo inflacijo. Glede sodelovanja s Slovenijo pa ugotavlja, da je dobro, a bi lahko bilo še boljše. Več preberite spodaj.

Kako komentirate razpad trenutne vlade? Kje vidite prave razloge?
Razpad koalicij e ne preseneča. Že od samega začetka je delovala zelo nekoordinirano in sem imel vseskozi občutek, da si manjši partner v vladi, namreč ljudska stranka, te "konstelacije" sploh ne želi. Bilo pa je tudi nekaj nespretnih potez kanclerja, ki je svoj šibek položaj še dodatno oslabil predvsem s tem, da mu ni uspelo uveljaviti vsebinskih tem, ki jih je obljubljal v predvolilnem času, kot npr. stornacija nakupa boljnih letal „Eurofighter“ ali preprečitev uvedbe študijskih prispevkov za študente.

Glede na to, da se bližajo predčasne volitve, na kakšen uspeh računate in kakšno podporo pričakujete od prihodnje vlade?
Za nas kot zbirno stranko koroških Slovencev bo pomembno, da okrepimo predvsem politične sile, ki obetajo upoštevanje naših glavnih vsebinskih zahtev: to so seveda pravice iz člena 7 državne pogodbe, to so pa tudi pravičnost na socialnem in gospodarskem področju. Imamo pa konkretno ponudbo ene politične stanke, ki bo nastopila na državnih volitvah in nam ponuja strateško partnerstvo. O tem podrobneje za zdaj še ne bi govoril, ali je to sploh opcija za nas, je seveda stvar presoje in ocene naših gremijev. Sicer pa se mi bolj intenzivno pripravljamo na občinske in deželne volitve, ki bodo marca 2009. Splošno gledano pa pričakujem porast glasov za desnopopulistični FPÖ gospoda Stracheja in tudi za Zelene ter upad zaupanja za obe veliki stranki, ÖVP in SPÖ.

Menite, da lahko stranka BZÖ, ki ji pripada tudi Jörg Haider, igra vidno vlogo tudi na državni ravni? Bi ta lahko sestavljala prihodnjo vlado?
BZÖ bo po moji presoji preživel samo, ker bo zelo verjetno dosegel osnovni mandat na Koroškem. Sicer pa v preostalih predelih Avstrije ne bo igrala nobene pomembne vloge. Tudi ni verjetno, da bo ta stranka tako močna, da bo lahko odločala celo o novi sestavi vlade. Bolj nevarno je, da bo v naslednji vladi Strachejev FPÖ, najverjetneje v sodelovanju s socialdemokrati, saj ji ankete kažejo tudi do 20 odstotkov volilnih glasov.

Kakšni so vaši odnosi z nemškogovorečim prebivalstvom na Koroškem?
Odnosi z nemškogovorečim prebivalstvom so boljši kot s politiki iz vrst večinskih strank. To lahko potrdim tudi iz svojih izkušenj kot pevec oz. kulturnik, ki redno nastopa s svojo pevsko skupino tudi v nemškogovorečih krajih, in tam naletimo na veliko simpatij in odobravanja našega kulturnega izročila. Zato imam vtis, da so ljudje veliko dlje kot pa politiki, ki nekako še vedno tičijo v starih miselnih vzorcih; nekatere muči prastrah pred slovenstvom, spet drugi strašijo s tem, da bi se meje še kdaj spreminjale in podobno. Če ne bi teh zadev slišal na lastna ušesa, jih niti ne bi mogel verjeti. A zdi se, kot da bi ura za nekatere na Koroškem kljub EU-ju in schengnu obtičala v letih med 1945 in 1955, ko seveda marsikaj geopolitično še ni bilo čisto dorečeno.

Kako komentirate vse močnejši evroskepticizem v Avstriji? Kako to vpliva na vašo stranko?
Mislim, da ta evroskepticizem sovpada z valom podražitev in visoke inflacije, ki močno bremeni ljudi. Vladi pa ne uspeva sprejeti ukrepov, ki bi situacijo za ljudi znatno izboljšali. Zraven seveda pride tudi, da se predvsem desni populisti skušajo profilirati na hrbtu evropskih integracijskih procesov. Zelo poenostavljeno krivijo za vse, kar ni tako, kot bi si želeli, birokracijo v Bruslju. Seveda je taka kritika posplošena in v veliki meri neutemeljena, pa vendar je treba poudariti, da vladajočim ne uspe dovolj dobro predstaviti prednosti Evroske unije in integracijskih procesov.

Ali je članstvo Slovenije v Evropski uniji že izboljšalo sodelovanje s Slovenijo? Kako?
Sodelovanje s Slovenijo je dobro, vendar nikoli ni tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše. In potrebno bo, da se sodelovanje, predvsem tudi na gospodarskem področju, še okrepi. Končno bo slovenska narodna skupnost dolgoročno lahko preživela na svojem teritoriju le tedaj, če bo uspelo ustvariti, tudi s pomočjo Republike Slovenije, dodatna delovna mesta v tem prostoru. Dobro bi zato bilo, da se posebej stimulirajo gospodarske naselitve v obmejnem prostoru. Želim pa si tudi čim več izmenjave na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju.

M. R.