Oceno ustavnosti je julija zahteval hrvaški sabor, potem ko je vlada pred tem potrdila, da je Odbor za obrambo hrvaškega Vukovarja zbral več od 526.000 tisoč podpisov pod zahtevo o razpisu referenduma, na katerem bi se volivci odločali o spremembi ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin v delu, ki manjšini v neki lokalni samoupravi določa pravico do uporabe pisave in jezika.

Pobudniki referenduma so predlagali, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino, ne več le podpore tretjine prebivalcev.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi vukovarskemu mestnemu svetu naložilo, da v letu dni pripravi rešitev za vprašanje dvojezičnih napisov. Lani septembra so v mestu izbruhnili protesti, ko so postavili prve table z napisi v cirilici, ki so bile večkrat uničene in odstranjene. Protestniki so opozorili na občutljivost uvajanja cirilice v mestu, ki je bilo tarča srbske agresije v začetku vojne na Hrvaškem.

Po mnenju ustavnega sodišča je treba upoštevati okoliščine in dejstva v Vukovarju, spoštovati potrebe večinskega hrvaškega naroda in potrebe po pravični in pravilni obravnavi srbske narodne manjšine na območju mesta.

Hrvaška vlada namerava po naročilu ustavnega sodišča v enem letu pripraviti in v parlamentarno obravnavo poslati spremembe ter dopolnitve zakona o uporabi uradnega jezika ter pisav narodnih manjšin, s katerimi bi določili mehanizem v primerih, ko predstavniška telesa lokalnih skupnosti ne izvajajo obveznosti iz tega zakona oziroma ovirajo njegovo izvajanje.