V sredo so se na Otočcu sestali zunanja ministra Karl Erjavec in Vesna Pusić ter finančna strokovnjaka obeh držav France Arhar in Zdravko Rogić. Kot so povedali po sestanku, jim je uspelo najti obojestransko sprejemljivo rešitev, a jo bosta ministra najprej predstavila predsednikoma vlad, vladama in parlamentoma. Za 19. februar so napovedali še eno srečanje, ko naj bi imela ministra že odgovore obeh vlad in parlamentov, kot poročajo mediji, pa naj bi bila rešitev širši javnosti znana šele takrat.

"Imava rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Mislim, da bo Slovenija s to rešitvijo dosegla svoje cilje in ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo," je povedal zunanji minister Erjavec, Pusićeva pa je dodala: "Zdaj je najina naloga, da različne možnosti rešitve predstaviva premierjema in vladama, saj sama ne moreva sprejeti te odločitve. Naša današnja naloga je bila, da prepričamo sami sebe, da rešitev obstaja in da smo se z njo strinjali." Pusićeva je rešitev označila kot inovativno in dejala, da ne škoduje nobeni strani.

Delo še zdaleč ni končano
Kot je za Radio Slovenija povedal dopisnik iz Zagreba Vanja Vardjan, so hrvaški mediji dogovor pozdravili, a so, razen Jutarnjega lista, ki je izšel z naslovnico "Dogovor za EU", zadržani in pišejo, da bodo potrebna še dodatna prizadevanja, da bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Poročevalec hrvaške televizije je dejal, da je dogovor političen in strokoven, na vprašanje, kaj pomeni odgovor Pusićeve, da je dogovor inovativen in da ima več podvariant, pa ni znal odgovoriti.

Nekdanji hrvaški zunanji minister Mate Granić je za hrvaško televizijo dejal, da je v igri več različic poravnave bilanc, torej poravnave dolgov Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev in terjatev naše banke do hrvaških podjetih, in da se bosta morali obe vladi še uskladiti, katera oblika poravnave bo sprejemljiva za obe strani.

Jutarnji list: Mogoče rešitve so tri
Jutarnji list kot mogoče rešitve izpostavlja tri. Prva naj bi bila poravnava bilanc, ki jo zagovarja predvsem Slovenija, po tem scenariju pa naj bi se dolg varčevalcem povrnil z dolgovi, ki so jih v obliki posojil od Ljubljanske banke dobila hrvaška podjetja. Po nekaterih izračunih naj bi bila Slovenija tako Hrvaški dolžna 150 milijonov evrov, a so številke lahko zelo drugačne, saj naj bi obe delegaciji ob začetku pogajanj predstavili popolnoma nasprotne številke.

Druga mogoča rešitev, kot jo vidi Jutarnji list, bi lahko bila odpis obresti in obročna odplačila, na podlagi katerih bi Slovenija Hrvaški vrnila 278 milijonov evrov. Hrvaška bi Sloveniji odpisala obresti, ki naj bi znašale približno 412 milijonov evrov, dolg pa bi vračali 30 let, prav tako brez obresti. Slovenija naj bi to možnost zavrnila. Kot tretja rešitev pa se omenja arbitraža, kjer bi rešitev Ljubljanske banke poiskali po podobnem postopku, kot sta državi rešili vprašanje meje. Tudi to možnost je Karl Erjavec odločno zavrnil in ob tem pojasnil, da za arbitražo državi nimata dovolj časa.

Končno rešitev med večerjo iz rokava potegnil Erjavec
Mogoči razplet spornega vprašanja je še podrobneje razložil Večernji list, ki je zapisal, da je za obe strani sprejemljivo rešitev malo pred koncem večerje iz rokava potegnil minister Erjavec, ta pa je naletela na vsesplošno odobravanje. Šlo naj bi za rešitev, ki je do zdaj niso omenjali, v skladu s katero naj bi hrvaška vlada umaknila pooblastila za tožbe, Slovenija bi ratificirala pristopni sporazum, nato pa bi se državi dogovorili o poravnavi dolgov in terjatev Ljubljanske banke.

V poravnavo naj bi bil vključen tudi dolg Ljubljanske banke, ki je leta 1991 znašal približno 278 milijonov evrov, ter dolgovi hrvaških podjetij do Ljubljanske banke brez obresti, v izračun pa naj bi bila vključena tudi lastnina slovenskih podjetij na Hrvaškem.

Danes naj bi se v Bruslju, ob robu srečanja voditeljev Evropske unije, sestala tudi premierja Hrvaške in Slovenije Zoran Milanović in Janez Janša, ter razpravljala o sklepih srečanja na Otočcu.