Generalna skupščina Združenih narodov je Splošno deklaracijo o človekovih pravicah sprejela po koncu druge svetovne vojne, da bi preprečila podobne grozote in prispevala k oblikovanju bojšega sveta. Deklaracija o človekovih pravicah je tako temeljna listina mednarodnega prava s tega področja, ki naj bi jo spoštovale vse države sveta.

Listino, nad pripravo katere je bdela nekdanja prva dama ZDA Eleanor Roosevelt, je podprlo 48 držav, nobena ni glasovala proti, vzdržalo pa se je osem držav, med njimi tudi takratna Jugoslavija. Mednarodna skupnost se je z dokumentom obvezala, da bo bdela nad dostojanstvom in pravicami vseh ljudi, ne glede na rasno in politično pripadnost.

30 pravic, ki so svete za vse ljudi
Deklaracija je prva splošna izjava o temeljnih, neodtujljivih človekovih pravicah za vse ljudi in vse narode in je dokument, ki je prvi priznal to, kar so pozneje postale splošne pravice. Deklaracija, ki je prevedena v 377 svetovnih jezikov in jo je podpisala večina držav po vsem svetu, v svojih 30 členih še danes zagotavlja temeljne pravice nediskriminacije, enakosti, pravičnosti in univerzalnosti, ki veljajo za vse ljudi na svetu. Deklaracija podrobno navaja 30 pravic, do katerih je upravičen vsak človek - od pravice do življenja do pravice ne biti samovoljno pridržan.

Svet še vedno pretresajo številne grozote
Ustvarjalci deklaracije so imeli pred očmi strašne posledice druge svetovne vojne, predvsem grozote koncentracijskih taborišč. Vendar pa lekcija iz druge svetovne vojne ni zalegla in so se podobni zločini pred očmi mednarodne skupnosti dogajali tudi v zadnjih letih 20. stoletja in se nadaljujejo v 21. stoletje. Pokoli v Ruandi, Srebrenici, Darfurju, katastrofa v Iraku, vojna v Afganistanu, umiranje ljudi v državah tretjega sveta, revščina in bolezni so humanitarne katastrofe, ki jih mednarodna skupnost ni znala ali ni želela preprečiti.

Poldruga milijarda ljudi nima pitne vode, varnega doma, 800 milijonov je podhranjenih, nepismenih, so brez zdravniške oskrbe. Vojne, terorizem, genocidi teptajo pravice na milijone ljudi. Svetovna gospodarska kriza je razmere še poslabšala. Ni jih malo, ki opozarjajo, da je svet prava tempirana bomba.

Zaradi lakote umre 25.000 ljudi na dan
Kljub prizadevanjem za pomoč ljudem in spoštovanje človekovih pravic so številke, ki prihajajo na dan, skrb vzbujajoče. Ena od glavnih težav sodobnega sveta je revščina, ki za seboj potegne številne težave, med njimi tudi lakoto. Več kot 800 milijonov ljudi gre vsak večer spat brez pravega obroka, zaradi lakote pa vsak dan umre več kot 25.000 ljudi, kar pomeni, da zaradi lakote vsakih pet sekund umre en otrok. Revni so najpogosteje tudi žrtve številnih zlorab.

Revščine in pomanjkanja pa ne čutijo le v državah tretjega sveta, ampak tudi v razvitem svetu. Revnih je več kot 14 odstotkov prebivalcev v ZDA in več kot 16 odstotkov prebivalcev Evropske unije, kar pomeni, da je revnih kar 78 milijonov Evropejcev. Številni ljudje so brez dela, zaradi gospodarske krize so vprašljiva številna delovna mesta.

V Ženevi namesto v Oslu
Na dan človekovih pravic bodo v Oslu podelili Nobelovo nagrado za mir, ki jo bo ravno zaradi nenasilnega in vztrajnega boja za temeljne človekove pravice na Kitajskem prejel Liu Šjaobo, kar je povzročilo silen odpor in protikampanjo uradnega Pekinga.

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay se ne bo udeležila slovesne podelitve na Norveškem, temveč bo na evropskem sedežu ZN-ja v Ženevi vodila zasedanje aktivistov za človekove pravice z vsega sveta. Pillayjeva bo pozneje skupaj z generalnim sekretarjem ZN-ja Ban Ki Munom izdala posebno izjavo ob dnevu človekovih pravic.