V sredo se bodo v Švici nadaljevali pogovori med šesterico držav in Iranom glede spornega iranskega jedrskega programa. V petek sta iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in ameriški kolega John Kerry opravila peti dan pogovorov v okviru maratonskih pogajanj.

"Verjamem, da je dogovor mogoč. Ničesar ni, česar ni mogoče rešiti," je dejal iranski predsednik in priznal, da so bila v tem krogu pogajanj razhajanja glede nekaterih vprašanj, čeprav so se pojavili skupni pogledi, ki bi lahko bili temelj za končni dogovor.

Kerry je danes odpotoval iz Lozane na pogovore s kolegi v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Pred odhodom je novinarjem povedal, da so svetovne sile "enotne" v pogajanjih z Iranom. "Enotni smo v našem cilju, pristopu in odločnosti, da zagotovimo, da je iranski program izključno miroljuben," je dejal.

Tudi Kerry meni, da nekatera razhajanja ostajajo, a da obstaja možnost za dosego dogovora. "A ne želimo kakršnega koli dogovora. Ne bomo hiteli," je dodal.

Pogajanja z Iranom, na katerih sodeluje šesterica velesil - poleg ZDA še Kitajska, Rusija, Francija, Velika Britanija in Nemčija - vstopajo v sklepno fazo. Do 31. marca želijo strani doseči načelni dogovor o iranskem jedrskem programu, do 1. julija pa naj bi strani dosegle končni dogovor. Obenem potekajo tudi dvostranska pogajanja med ZDA in Iranom.

Hamenej: ZDA odgovorne za padec cen nafte
Po Rohaniju se je oglasil še iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je dejal, da ZDA uporabljajo gospodarski pritisk, da bi Irance obrnile zoper islamski režim, zato so tudi odgovorne za drastičen padec cen nafte na svetovnih trgih.

V govoru pred množico, ki je vzklikala "smrt Ameriki", je pojasnil, da se Teheran s šesterico velesil pogovarja izključno o jedrskem sporu, ne o razmerah v regiji. Hamenej ima v Iranu zadnjo besedo pri vseh državnih zadevah.

Zahodne sile na čelu z ZDA obtožujejo Iran, da jedrski program uporablja kot krinko za razvoj jedrskega orožja, kar pa v Teheranu zanikajo in zatrjujejo, da gre za miroljuben program.

Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek v sporočilu prebivalcem in voditeljem Irana dejal, da so jedrska pogajanja najboljša priložnost v zadnjih desetletjih za izboljšanje krhkih odnosov med državama.

"Taka priložnost se ne bo ponovila kmalu," je dejal Obama in ob tem posvaril, da obstajajo številni v obeh državah, ki nasprotujejo diplomatski rešitvi spora.

Washington in Teheran sta prekinila diplomatske odnose po islamski revoluciji leta 1979 in zajetju talcev na ameriškem veleposlaništvu v iranski prestolnici. Od takrat med obema državama vlada veliko nezaupanje.

Zahod od Irana zahteva ustavitev občutljivih delov jedrskega programa, ki bi lahko vodili v izdelavo jedrske bombe, v zameno pa ponuja omilitev sankcij, ki so v zadnjih letih močno prizadele iransko gospodarstvo.