Med pokoli, posilstvi in požigi domovanj je 700.000 Rohingov zbežalo, največ v sosednji Bangladeš. Leto dni pozneje je mnogo družin še razbitih, begunci pa živijo v nemogočih razmerah.

Petnajstletni Abdulah in njegov dve leti starejši brat Abdur že slabo leto živita v begunskem taborišču. Iz Mjanmara sta bežala skupaj z mamo in starejšim bratom, ko je skupino, v kateri so bili, napadla enota mjanmarskih varnostnih sil. Njima je uspelo uiti, mama in starejši brat sta ostala na drugi strani meje, je za Televizijo Slovenija poročal Seku Conde.

Rašida Begun je v begunskem taborišču Kutupalong v bangladeškem mestu Cox's Bazar pred osmimi meseci rodila sina. "Skrbi me za njegovo prihodnost. Tukaj ni mogoče dobiti nobene izobrazbe, ni prihodnosti," njene besede navaja Reuters.

Protesti Rohingov v taborišču
Na obletnico grozodejstev se je v bangladeškem begunskem taborišču Kutupalong v Cox's Bazarju zbralo več kot 15.000 beguncev, ki so zahtevali svoje pravice in mednarodno skupnost pozvali, naj jim pomaga storilce, mjanmarsko vojsko, pripeljati pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC), poroča Al Džazira.

Mjanmarski vojaški poveljnik Min Aung Hlaing medtem v Rusiji nakupuje orožje, v Mjanmaru pa zanika obsodbe in zapira novinarje z dokaznim gradivom, poroča New York Times. Mjanmarska voditeljica Aung San Su Či odgovornost za nasilje pripisuje "terorističnim dejavnostim Rohingov, ki so bile prvotni vzrok dogodkov, ki so pripeljali do humanitarne krize v Rakajnu".

25. avgusta lani so rohinški uporniki, večinoma oboroženi z doma izdelanim orožjem, napadli več policijskih in vojaških postaj v Rakajnu, pri čemer so ubili 12 pripadnikov varnostnih sil. Mjanmarska vojska je odgovorila z nesorazmernimi vojaškimi ukrepi, pri čemer so domnevno ubili več tisoč Rohingov, Združeni narodi pa njihovo posredovanje označujejo za "učbeniški primer etničnega čiščenja".

Sporazum o vračanju brez uspeha
Bangladeš in Mjanmar sta lani podpisala sporazum o vračanju Rohingov, vendar se je proces ustavil. Številni pripadniki muslimanske manjšine se bojijo, da jih v primeru vrnitve čaka novo nasilje. Med njihovimi zahtevami so državljanstvo, ki jim ga mjanmarske oblasti niso nikoli podelile, večja vključenost v izobraževalne procese in med delovno silo, zagotovitev varnosti in reparacije za vse, kar so izgubili, poroča Al Džazira.

Medtem ko svetovne organizacije vse bolj zaskrbljeno spremljajo dogajanje v Mjanmaru, se etnično čiščenje tam nadaljuje. Mjanmarska vojska hkrati uspešno uničuje dokaze sistematičnega preganjanja, trpinčenja in pobijanja muslimanskih prebivalcev, je še poročal Seku Conde.