Ameriški mediji so poročali, da je Rusija v Sirijo dostavila sistem S-300, zdaj pa je to potrdilo še rusko obrambno ministrstvo.

"Raketna baterija je namenjena varnosti pomorskega oporišča. Ni jasno, zakaj je namestitev S-300 povzročila tak preplah med našimi zahodnimi partnerji," je v izjavi za javnost sporočilo ministrstvo.

Bela hiša je po potrditvi ruskega obrambnega ministrstva, da je v Sirijo poslalo protiletalski raketni sistem S-300, izrazila prepričanje, da je ta poteza v neskladju z navedbami Rusije o boju proti terorizmu. Teroristične organizacije se namreč ne borijo z letali, so poudarili. Iz Pentagona so medtem sporočili, da bodo namestitev spremljali.

Prekinjeni pogovori, vojna se nadaljuje
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je medtem napovedal, da bo Rusija kljub prekinjenim pogovorom z ZDA o prekinitvi ognja v Siriji nadaljevala s posredovanjem v tej državi.

"Prekinitev seveda močno oteži položaj, a to ne pomeni, da ne bomo več podpirali sirske vojske," je poudaril Peskov. Po njegovih besedah razmere sicer niso dramatične. Vojaški predstavniki obeh držav bodo še naprej v stikih, da bi se izognili incidentom med posredovanjem v Siriji, je dodal.

ZDA so v ponedeljek prekinile pogovore z Rusijo o premirju v Siriji, ker po mnenju Američanov Moskva ne izpolnjuje svojih obvez za prekinitev ognja in ne omogoči dostavo humanitarne pomoči obkoljenim krajem.

Na prekinitev pogovorov se je odzval tudi ameriški državni sekretar John Kerry in dejal, da se morajo napori za končanje vojne nadaljevati kljub odločitvi Washingtona, da prekine pogovore z Moskvo zaradi njene "neodgovorne" podpore sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu.

"Sircev ne puščamo na cedilu in nismo opustili prizadevanj za mir," je dejal Kerry med obiskom v Bruslju. "Nadaljevali bomo s napori za smiselno, vzdržljivo in izvršljivo prekinitev sovražnosti v državi in to vključuje prizemljitev sirskih ter ruskih bojnih letal na označenih območjih," je še dejal.

Kerry je Moskvo obtožil, da si zatiska oči pred Asadovo uporabo kemijskih bojnih strupov in kasetnih bomb. Če bi bila Rusija resna glede miru v Siriji, potem bi se po mnenju Kerryja obnašala drugače kot se zdaj v Siriji. "Rusija dobro ve, kaj mora storiti, da bi se uveljavila prekinitev ognja v na pošten in razumen način," je še dejal ameriški državni sekretar.

Bela hiša je sporočila, da po propadu pogajanj med ZDA in Rusijo preučujejo večstranske in enostranske možnosti glede vojne v Siriji. V igri so diplomatrske, vojaške, obveščevalne in gospodarske možnosti.

Rešitev za Alep odvzem pravice veta?
Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Al Husein je dejal, da bi lahko ruski letalski napadi na civilne cilje v Alepu predstavljali zločine proti človečnosti in bi jih lahko zato obravnavalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Kot je povedal Zeid, sirska vlada s svojimi zavezniki, med katerimi je glavna Rusija, napada cilje, ki jih ščiti mednarodno pravo, kot so zdravstvene ustanove, humanitarni delavci in vodne zbiralnike.

Zeid je kot del rešitve za ureditev nemogočih razmer v obleganem Alepu predlagal omejitev uporabe veta s strani stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a, s čimer bi se lahko primeri predali Mednarodnemu kazenskemu sodišču, kar sta pred tem onemogočali Rusija in Kitajska.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bilo od 23. septembra do 2. oktobra v vzhodnem Alepu ubitih 342 ljudi, med njimi kar 106 otok. Ranjenih je bilo 1.129 ljudi, od tega 261 otrok.

Ubit vplivni skrajnež
Nekdanja pomembna osebnost Al Kaide Abu Al Faradž Al Masri, ki je nato postal eden izmed vodij njene sirske veje Fronte Al Nusra, je bil ubit v ponedeljkovem napadu v Siriji.

Viri, ki so povezani z džihadisti, so potrdili, da je bil skrajnež ubit na severozahodu države v provinci Idlib. "Naj ga Bog sprejme kot mučenika, ki je bil ubit med križarskim napadom," je dejal džihadist Abu Mohamed Al Šami. Smrt pomembnega člana je potrdila tudi Fronta Fateh al Šam, prej znana kot Fronta Al Nusra.

Obrambno ministrstvo ZDA je sporočilo, da je bil Masri tarča njihovega zračnega napada, a še niso potrdili njegove smrti, saj še ocenjujejo rezultate bombardiranja. Koalicija pod vodstvom Američanov je v Siriji začela bombardirati džihadistične cilje, predvsem skrajneže Islamske države, zračni napadi pa so usmerjeni tudi proti nekdanji Al Nusri. Teroristične skupine napadajo tudi sirska vojska s podporo ruskih zračnih sil.

Bil je tesen sodelavec Zavahirija
Eden izmed zadnjih Masrijevih javnih nastopov je bil julija, ko je bil ob nekdanjem voditelju Al Nusre Abu Mohamedu Al Džolaniju, ko so oznanili prekinitev organizacijskih stikov z Al Kaido, da bi ohranili enotnost v boju v Siriji ter tako preprečili izgovore Washingtona in drugih sil, da jih napadajo. ZDA so potezo zavrnile in dejale, da jo še vedno opredeljujejo kot teroristično skupino. Prejšnji mesec je bil v provinci Alep ubit še en pomemben član skupine Abu Hadžer Al Homsi.

60-letni Masri, čigar pravo ime je Ahmad Salamah Mabrouk, je bil eden izmed prvih voditeljev egiptovskega džihadističnega gibanja. Po umoru egiptovskega predsednika Anvarja Sadata leta 1981 so ga aretirali, potem pa je bil sedem let v zaporu. Kot pravijo viri, naj bi tako kot še nekateri drugi džihadisti prišel v Sirijo, potem ko je bil osvobojen, ko je vojska v Egiptu strmoglavila islamističnega predsednika Mohameda Morsija poleti 2013. Masri je bil eden izmed glavnih sodelavcev voditelja Al Kaide Ajmana Al Zavahirija v Afganistanu leta 1980.