Predlog resolucije o genocidu v Srebrenici leta 1995 je predlagala Velika Britanija. Srbija se sicer strinja z besedilom, da se pokol Bošnjakov v Srebrenici opredeli kot hud ali celo najhujši zločin, vendar ne kot genocid. Štiri države, Kitajska, Angola, Nigerija in Venezuela, so se glasovanja vzdržale.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin, ki je vložil veto, je dejal, da resolucija v obliki, kot je bila predlagana, ni sprejemljiva. Kot je v pisni izjavi izpostavil srbski predsednik Nikolić, "je danes velik dan" iz dveh razlogov - ker je ruski veto preprečil, da bi na celoten srbski narod padel velik madež, in pa tudi zato, ker je Rusija "pokazala in dokazala, da je pravi in iskren prijatelj ... Prijatelj, ki zna ceniti prave vrednote in ki dobro vrača z dobrim".

Nikolić: Zločini so se dogajali tudi nad srbskimi civilisti
Kot je še nadaljeval, so skušale nekatere države Srbijo izobčiti in kaznovati - ne zato, ker bi resnično izvedla genocid, ampak ker ni podlegla izsiljevanju in ultimatom ter se je uprla pritiskom, da bi tudi sama uvedla sankcije proti Rusiji. Nikolić je še zapisal, da se je v Srebrenici zgodil hud zločin, ki ga je obsodila vsa Srbija, a zločini so se dogajali skozi vsa leta vojn na Balkanu in na vseh straneh, tudi nad srbskimi civilisti. Resolucija, ki jo je predlagala Velika Britanija, je imela po njegovem "le en cilj - da bi bil srbski narod obsojen za nič več in nič manj kot edini genocid svetovnih razsežnosti".

"Rusija podpira kriminalce"
Predsednica združenja Mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Šubašić je ocenila, da sta z ruskim vetom onemogočena sprava in zaupanje. Rusija je z njim "odprla vrata za novo vojno", je opozorila. "Nismo presenečeni nad odločitvijo ... Rusija dejansko podpira kriminalce, tiste, ki so ubili naše otroke," je še dejala v Sarajevu.

Vučić se bo udeležil spominske slovesnosti
"Čas je, da pokažemo, da smo pripravljeni na spravo, da smo se pripravljeni pokloniti žrtvam," je pojasnil odločitev. Dodal je, da so nekateri v Srebrenici zagrešili zločine in pripomnil, da bodo "kaznovali slehernega zločinca," pa je dejal srbski premier Aleksandar Vučić, ki se bo udeležil spominske slovesnosti ob 20. obletnici genocida v Srebrenici. Na slovesnosti v spominskem centru Potočari blizu Srebrenice pričakujejo okoli 50.000 ljudi iz 40 držav in 30 tujih delegacij.

Pokol v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov v dneh po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8.000 Bošnjakov, sta kot genocid opredelila že Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu. Srbija se zdaj na vso moč upira temu, da bi pokol kot genocid opredelili prvič tudi v uradnem dokumentu Varnostnega sveta ZN-a.

Mirovni marš za Srebrenico
Iz vasi Nezuk pri Tuzli je medtem na pot krenil mirovni marš za Srebrenico, v katerem po navedbah organizatorjev sodeluje rekordnih okoli 12.000 ljudi. V Srebrenico, prizorišče najhujšega prelivanja krvi v Evropi po drugi svetovni vojni, naj bi prispeli v petek zvečer. Udeleženci, med katerimi naj bi bili tudi Slovenci, bodo na dan prehodili okoli 30 kilometrov tudi po težko prehodnih planinskih predelih in gozdovih. Ob poti bodo lahko videli kraje, kjer so sile bosanskih Srbov izvajale množične poboje Bošnjakov, ali kjer so našli primarna ali sekundarna grobišča žrtev genocida.

Z udeležbo na pohodu se udeleženci marša poklanjajo žrtvam genocida po padcu Srebrenice v roke bosanskih Srbov 11. julija 1995. Pohod ima tudi protestno naravo, saj želijo spodbuditi tamkajšnje oblasti in mednarodno skupnost k hitrejšim aretacijam in sojenjem odgovornim za zločine, ki so pogoj za vzpostavitev trajnega miru in strpnosti med narodi v BiH-u.

V Srebrenici, ki so jo Združeni narodi spomladi 1993 razglasili za varovano območje, je živelo najmanj 42.000 Bošnjakov, od tega 36.000 beguncev, v hudem pomanjkanju in strahu zaradi stalnega obstreljevanja bosanskih Srbov. V noči po padcu v roke bosanskih Srbov 12. julija 1995 se je na marš smrti odpravilo okoli 15.000 Bošnjakov. V dolgi koloni so se odpravili proti osvobojenemu ozemlju pod nadzorom vojske BiH-a. Do vasi Nezuk je 16. julija uspelo priti le petini. Razlogi so bili ob pomanjkanju hrane in orožja tudi izčrpanost in strah, slabo poznavanje terena, pa tudi stalni napadi bosanskih Srbov. Nekateri so bili ubiti v zasedah, največ pa se jih je predalo ali pa so jih zajeli, nato pa množično likvidirali.