Ameriški kongres je v 738 milijard vreden proračunski predlog za Pentagon vključil tudi uvedbo sankcij proti ruskima plinovodoma do Nemčije in Turčije ter kazni za podjetja, ki sodelujejo pri teh projektih. Zakonodajo mora podpisati še predsednik Donald Trump, kar naj bi po pričakovanjih tudi storil.

"Moskva ne mara tovrstnih akcij, pa tudi evropske prestolnice ne. To ni všeč Berlinu in tudi Parizu ne," se je na potezo ZDA odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, za katerega je to šolski primer nepoštene konkurence in širjenja umetne ameriške prevlade na evropski trg, kar bo imelo za posledico dražje in manj konkurenčne proizvode. Evropske potrošnike tako čaka podražitev plina, je opozoril.

Na ameriške sankcije se je odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v bundestagu izpostavila, da nasprotuje zunajteritorialnim sankcijam, če se nanašajo na Severni tok 2 ali pa Iran. Sama ne vidi druge možnosti, kot da se sprožijo odločni pogovori z ZDA.

Bojazen pred poslabšanjem vezi

ZDA so prepričane, da je Severni tok 2, prek katerega bo plin pritekel do Nemčije, orodje prisile oziroma politični vzvod, ki bo oslabil vezi ZDA z Nemčijo in Evropo. V Washingtonu problematizirajo tudi plinovod Turški tok, ki naj bi dobavljal plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam v vzhodno Evropo. Američani skladno s tem vzpostavljajo sankcije proti plovilom, ki so vpletena v polaganje cevi za oba projekta, pa tudi proti vsem osebam, ki upravljajo ta plovila.

Bonitetna hiša Moody's je danes po poročanju Tassa opozorila, da morebitne sankcije predstavljajo tveganje za bonitetno oceno Gazproma, ki Severni tok gradi prek švicarske podružnice Nord Stream 2, ter njegove evropske finančne partnerje in pogodbenike Wintershall, Uniper, OMV, Engie in Royal Dutch Shell.

Financiranje projekta, ki je vreden 9,5 milijarde evrov, je razdeljeno na polovico – pol ga financira Nord Stream 2, ki je v 100-odstotni Gazpromovi lasti, pol pa evropska podjetja.

Trasa tega plinovoda bo potekala pod Baltskim morjem. Rusijo in Nemčijo bo neposredno povezal prek voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, s čimer se bo izognil Ukrajini, s katero ima največja država na svetu številna nesoglasja in spore. Plin – letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov – naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca tega leta.