Z novo ameriško administracijo in (relativno) novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom naj bi se odnosi med velesilama otoplili. Foto: Reuters
Z novo ameriško administracijo in (relativno) novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom naj bi se odnosi med velesilama otoplili. Foto: Reuters
Franz Josef Jung, Hamid Karzaj, James Jones
Karzaj je zavrnil očitke, da je Afganistan propadla država in država mamil. Foto: Reuters
Konec varnostne konference v Münchnu

Sergej Ivanov se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel s podpredsednikom ZDA Joejem Bidenom, ki je v soboto ravno na konferenci predstavil, v katero smer namerava administracija novega predsednika ZDA Baracka Obame voditi odnose s svetom. "Nova ameriška administracija pošilja zelo močan signal, ki ga slišimo, za obnovo dialoga med ZDA in Rusijo. Obstaja optimizem, previden optimizem," je Ivanov povedal po srečanju z Bidenom.

Ščit močno ohladil odnose
Odnosi na relaciji Kremelj-Bela hiša so se močno poslabšali med osemletnim predsedovanjem prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha zaradi namere njegove administracije, da dele načrtovanega protiraketnega ščita postavi na ozemljih Češke in Poljske, ki ju Rusija pojmuje za svoje legitimno interesno področje. Potem ko je Washington s Prago in z Varšavo avgusta lani podpisal dogovore o gradnji radarja oziroma postavitvi desetih prestreznih raket, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zagrozil, da bo Rusija na območju Kaliningrada namestila rakete kratkega dosega tipa iskander.

Biden je v soboto napovedal, da bodo ZDA projekt protiraketnega ščita nadaljevale le, "če se bo izkazalo, da tehnologija deluje, in če bodo stroški učinkoviti", Ivanov pa je napovedal, da Rusija v primeru ustavitve projekta ne bo postavila raket v Kaliningrad.

Svetovni velesili sta se 'grdo' gledali tudi zaradi ruske vpletenosti v avgustovsko vojno v Gruziji. ZDA so ruski vdor v Gruzijo in priznanje neodvisnosti separatističnih gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije obsodile, Moskva pa je jezna zaradi gruzijskega približevanja Natu. Na srečanju v Münchnu sogovornika o Gruziji nista govorila.

Afganistan trši oreh od Iraka
Tridnevna konferenca se je končala z razpravo o Afganistanu. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je pozval k spravi s talibani, ki ne sodelujejo s teroristi, in h krepitvi prizadevanj mednarodnih sil v Afganistanu (Isaf) za zmanjšanje števila civilnih žrtev.

Posebni ameriški odposlanec za Afganistan Richard Holbrooke je na konferenci opozoril, da bodo mednarodne sile konflikt v Afganistanu dobile veliko težje kot v Iraku. "Še nikoli nisem videl kaj takega, kot je godlja, ki smo jo nasledili," je dejal.

Obrambni ministri Nata se niso strinjali, ali bi morali več pozornosti v boju s teroristi v Afganistanu nameniti civilnim ali vojaškim ukrepom. Arhitekt ameriškega varnostnega načrta v Iraku, general David Petraeus, se je zavzel, da bi v Afganistanu uporabili podobne ukrepe kot v Iraku; ameriške sile bi morale v prihodnje živeti in delati tesneje z navadnimi Afganistanci.

T. V.

Konec varnostne konference v Münchnu