Namestnik sekretarja ruskega sveta za državno varnost Mihail Popov je dejal, da se bo poslabšanje odnosov z ZDA in Natom kazalo tudi v novi strategiji ruske vojske.

Popov je dejal, da se "vojaška infrastruktura" Nata približuje ruskim mejam, tudi prek širitve, zato bo to v prenovljeni vojaški doktrini ena najpomembnejših "zunanjih groženj", poroča britanski BBC.

Vzpostavitev bojne konice
Zveza Nato je namreč v ponedeljek napovedala, da bo okrepila navzočnost na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. S tem bodo po besedah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena zagotovili, da bo imelo zavezništvo ob pravem času na voljo prave sile in opremo. Po mnenju Popova je načrt dokaz želje voditeljev ZDA in Nata, da nadaljujejo svojo "politiko zaostrovanja napetosti z Rusijo".

Rasmussen je še poudaril, da Nato z akcijskim načrtom pripravljenosti ne bo kršil ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu. Ta med drugim vključuje zavezo, da Nato ne bo krepil svoje navzočnosti na vzhodnih mejah s stalno nameščenimi silami. Ponovil je tudi, da listino krši Rusija.

Sicer pa naj bi več tisoč pripadnikov skupine Nato vzhodnoevropske države varovalo pred morebitno rusko agresijo, kar bi po načelu rotacije prispevale države članice. Načrt bodo zaveznice predvidoma potrdile na vrhu, ki bo v četrtek in petek v Walesu.

"Za krizo v Ukrajini ni vojaške rešitve"
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun je izrazil veliko zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ukrajini in menil, da se je treba izogniti nadaljnjemu stopnjevanju krize, ki se je razvila v zelo nevaren položaj. Zahodne države je ob tem opozoril, da za to ne obstaja vojaška rešitev, temveč si morajo prizadevati za politično. Zaveda se tudi zaskrbljenosti Zahoda zaradi napredka, ki so ga na vzhodu Ukrajine dosegli proruski separatisti. Kijev trdi, da se na njihovi strani bojujejo tudi ruske sile, kar Moskva vztrajno zanika.

Po presoji ZN-a je v spopadih, ki so sredi aprila izbruhnili na vzhodu Ukrajine, umrlo približno 2600 ljudi. 43.000 naj bi jih zapustilo domove.