So pa potekala tudi številna večstranska srečanja, med drugim so se sešli zunanji ministri Nemčije, Francije, Ukrajine in Rusije, ki so se dogovorili o novi prekinitvi spopadov na vzhodu Ukrajine, ki naj bi začela veljati v ponedeljek.

Ob tem je ukrajinski predsednik Petro Porošenko ostro obsodil odločitev ruskih oblasti, da začasno prizna potne liste in druge dokumente, ki jih izdajajo oblasti samooklicanih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Porošenko je to označil kot "nov dokaz ruske okupacije in novo rusko kršitev mednarodnega prava", kot "zelo simbolično" pa označil to, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok o priznanju dokumentov objavil v času, ko se je ob robu varnostne konference Porošenko sestal z novim podpredsednikom ZDA Mikom Penceom.

Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je opozoril, da je ruski odlok v temelju v nasprotju z logiko mirovnega dogovora iz Minska. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksandr Turčinov je presodil, da je Kremelj z odlokom povsem izključil možnost vrnitve na dogovor iz Minska, ki predvideva demilitarizacijo vzhodne Ukrajine in vrnitev zakonitih ukrajinskih sil.

Odlok pozdravili separatisti
Odlok pa so pozdravili proruski uporniki na vzhodu Ukrajine. "Če nas mati domovina podpira s tako močnim glasom, pomeni, da je naš boj pravičen. Da naše žrtve niso zaman. Da so naša upanja upravičena," je sporočil vodja samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko. Igor Plotniski, vodja samooklican Ljudske republike Lugansk, pa je pozdravil to "priznanje, da je moja republika država". Meni, da je s tem nastopila nova etapa za mednarodno priznanje suverenosti Luganska, katerega prihodnost je neločljivo povezana z Rusijo.

Moskva sicer doslej uradno ni priznala samooklicanih republik Lugansk in Doneck. Turčinov je presodil, da je z odlokom "Putin pravno priznal kvazidržavne teroristične skupine, ki prikrivajo rusko okupacijo dela Doneškega bazena".

Putin je z odlokom določil, da Rusija priznava "osebne dokumente, šolske ali poklicne diplome, rojstne in mrliške liste, ki so jih izdala sposobna telesa" v omenjenih samooklicanih republikah. Moskva ukrep opisuje kot začasen, dokler ne bi bila dosežena politična rešitev spora.

Dogovor o novi prekinitvi ognja
Od začetka spopadov aprila leta 2014 se je v Rusijo z vzhoda Ukrajine zateklo že več 10.000 ljudi, v spopadih jih je umrlo že več kot 10.000.

Potem ko so se v zadnjih tednih spopadi na vzhodu Ukrajine okrepili in je bilo v njih ubitih 30 ljudi, so se ob robu münchenske varnostne konference v soboto sestali zunanji ministri t. i. normandijske četverice – Nemčije, Rusije, Ukrajine in Francije. Dogovorili so se za novo prekinitev ognja, ki naj bi začela veljati v ponedeljek. Do takrat naj bi sicer separatisti in ukrajinska vojska v skladu z dogovorom iz Minska tudi umaknili težko orožje z bojne črte, vendar doslej kakega večjega napredka ni bilo, je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Proruski separatisti so možnost spoštovanja premirja že označili kot malo verjetno, saj se obstreljevanje nadaljuje, ni pa niti videti, da bi ukrajinske sile umaknile težko orožje. Strani sta doslej sklenili že več premirij, ki pa popolne ustavitve spopadov niso prinesla.