V napadih – dve letali sta se zaleteli v nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra (WTC), eno v Pentagon, sedež ameriškega obrambnega ministrstva, četrto pa je uspelo članom posadke in potnikom preusmeriti in je strmoglavilo na neobljudeno polje v Pensilvaniji – je umrlo skoraj 3000 ljudi. To je bilo največje število žrtev kot posledica enkratnega tujega napada na ameriških tleh.

11. september še zdaj, 20 let pozneje, velja za enega najbolj žalostnih in travmatičnih dogodkov tega stoletja predvsem za Američane, a ne le zanje. Spremembe, ki so sledile kot odziv na ta teroristični napad, je namreč občutil ves svet – in še vedno jih. Spomnimo se le vojne proti terorizmu, ki jo je z zavezniki sprožil Washington, in poostrene varnosti na letališčih in letalih.

Napade je izvedla teroristična organizacija Al Kaida pod vodstvom Osame bin Ladna kot povračilo za nekatere takratne ameriške zunanjepolitične poteze, kot so bile neomajna ameriška podpora Izraelu, podpora Zahoda pri napadih na muslimane v Somaliji, podpora ruskim zločinom proti muslimanom v Čečeniji in indijskemu zatiranju muslimanov v pokrajini Kašmir, prisotnost ameriških vojakov v Savdski Arabiji in sankcije proti Iraku. Osama bin Laden je že pred tem ZDA napovedal "sveto vojno", v "Pismu Ameriki" leta 2002 pa je kot razloge za teroristične napade jasno omenil naštete stvari. Politični strokovnjaki so poleg tega navajali še nekaj drugih motivov, ki jih Al Kaida sama ni omenila, na primer globalizacijo, verske nagibe in izzivanje ZDA k širšemu spopadu.

Spomnimo se, kako se je 11. septembra pred 20 leti odvrtela grozljivka, imenovana teroristični napad na ZDA, kot so jo dokumentirali v newyorškem spominskem središču. Ta dan je bil v New Yorku volilni dan, volišča so se odprla že ob 6.00. Izbirali so župana, glavnega kontrolorja in še nekaj drugih visokih predstavnikov v mestni upravi.

5.45 – teroristi se vkrcajo na štiri letala in jih ugrabijo

19 teroristov, članov skrajne islamistične celice Al Kaida, je okoli 5.45 po ameriškem času že bilo na različnih ameriških letališčih. Vkrcali so se na letala v Bostonu, Washingtonu in Newarku – vsa letala so bila namenjena proti Kaliforniji. Pet ugrabiteljev je bilo na poletu 11 družbe American Airlines, ki je bilo iz Bostona namenjeno v Los Angeles. Letalo je vzletelo ob 7.59, na njem je bilo enajst članov posadke, 76 potnikov in pet ugrabiteljev.

16 minut pozneje je z bostonskega letališča Logan vzletelo letalo United Airlinesa, ki je bilo na letu 175 proti Los Angelesu. Na krovu letala je bilo devet članov posadke, 51 potnikov in pet ugrabiteljev. Vseh deset napadalcev je prestalo varnostni pregled, pri njih niso našli nobenega orožja, so pa imeli vsi v ročni prtljagi nože. Takrat na mnogo letališčih pri varnostnih pregledih ni bilo varnostnih kamer, ki bi snemale dogajanje, noži pa so bili na krovu dovoljeni, če je bilo rezilo krajše od desetih centimetrov.

Na let 77 prevoznika American Airlines na washingtonskem letališču Dulles, namenjen v Los Angeles, se je prav tako vkrcalo pet teroristov, poleg njih pa še šest zaposlenih in 53 potnikov. To letalo je vzletelo ob 8.20. 22 minut pozneje je mednarodno letališče v Newarku zapustilo letalo United Airlinesa. Letalo na letu 93 bi moralo pristati v San Franciscu, prevažalo je sedem članov posadke, 33 potnikov in štiri ugrabitelje. To letalo bi sicer po voznem redu moralo vzleteti prej, približno ob istem času kot preostala tri, a je imelo zaradi gneče v zraku zamudo.

8.19 – prvi klic na pomoč

Ob 8.19 je stevardesa na letu 11 obvestila osebje American Airlinesa na tleh, da je letalo ugrabljeno. Dejala je, da ne more vstopiti v pilotsko kabino, eden izmed ugrabiteljev pa da je zabodel potnika, ki je sedel pred njim v prvem razredu. Daniel M. Lewin je tako najverjetneje prva žrtev napadov 11. septembra. Ugrabitelji so izključili elektronski identifikator oziroma oddajnik, prek katerega zračna kontrola identificira letalo in spremlja pot poleta. Več stevardes je nato po telefonu natančno opisalo ugrabitelje in številke njihovih sedežev.

8.30 – začetek novega delovnega dne v stavbah WTC-ja

Ob 8.30 so se Newyorčani in drugi zgrinjali v ogromen poslovni kompleks sedmih stavb na Manhattnu, ki so sestavljale Svetovni trgovinski center (WTC). Kompleks so odprli leta 1973, najvišja v njem pa sta bila znamenita "dvojčka" - One World Trade Center ali Severni stolp je meril 417 metrov, Two World Trade Center ali Južni stolp pa 415,1 metra. V času odprtja oziroma med letoma 1971 in 1973 sta bili to najvišji zgradbi na svetu, bili sta pravi ikoni tega mesta – stavbi naj bi bilo videti kar v 472 filmih. Kompleks je obsegal 1,24 milijona kvadratnih metrov pisarn in poslovnih prostorov, poleg tega pa še hotel, nakupovalno središče, več restavracij, trg in prometno vozlišče. Lastnika zgradb sta bili mestni oblasti New Yorka in New Jerseyja.

8.46 – letalo se zaleti v Severni stolp WTC-ja

Ugrabitelji so se z letalom American Airlinesa na letu 11 ob 8.46 zaleteli v Severni stolp WTC-ja. Letalo je treščilo v nadstropja od 93. do 99. Takoj so umrli vsi ljudje na letalu in več sto ljudi, ki so bili takrat v usodnih nadstropjih. Vsi, ki so se nahajali nad 91. nadstropjem, so bili ujeti, kar je pomenilo 1344 ljudi. Vsa tri zasilna stopnišča so zaradi trka postala neprehodna. "Videla sem samo ogromno letalo, ki se je približevalo stavbi. Zmrznila sem, nisem se mogla premikati, samo stala sem ob oknu in gledala. Letalo je prihajalo vse bližje in bližje, nato je le še močno počilo," je prizor opisala ena izmed zaposlenih v sosednji zgrabi. Receptorka v Severnem stolpu pa je dejala: "Sedela sem za svojo mizo, ko me je nenadoma streslo. Vrglo me je iz stola, vse se je zatreslo, s stropa je odpadel omet, nastal je neznanski hrup."

Na prizorišče so začeli prihajati policisti, reševalci in gasilci, ki so začeli iz stolpa evakuirati ljudi. Južni stolp so pristojni sprva razglasili za varen, zato so zaposlenim dejali, naj se vrnejo na delovna mesta, saj ni nobene potrebe po evakuaciji. "Uporabite stopnice ali vrata in se vrnite na delovna mesta. Ponavljamo, stavba dve je varna," so jim sporočili. A štiri minute pozneje se je začela evakuacija ljudi iz obeh stolpnic, zato se je v oba stolpa podalo mnogo gasilcev, da bi pomagali civilistom.

Predsednik ZDA George W. Bush je bil to jutro na obisku v osnovni šoli v Sarasoti na Floridi, kjer se je družil s prvošolčki, obisk pa je bil namenjen vzbuditvi zanimanja za njegovo šolsko reformo. Ob prihodu v šolo so ga sodelavci obvestili, da se je v Severni stolp zaletelo letalo, a so dodali, da je bilo to verjetno le manjše propelersko letalo in tragična nesreča, zato je vstopil v učilnico.

9.03 – letalo se zaleti v Južni stolp WTC-ja

Stevard je okoli 9. ure sodelavce v družbi United Airlines opozoril, da je letalo na letu 175 ugrabljeno, več potnikov pa je takrat še zadnjič poklicalo svojce in najbližje. Ob 9.03 je pet ugrabiteljev letalo usmerilo v Južni stolp WTC-ja, zadelo je nadstropja od 77. do 85. Takoj so umrli vsi ljudje na letalu, med žrtvami je bilo tudi nekaj manj kot 700 prisotnih v zgradbi. V Južni stolp je letalo treščilo bolj od strani kot v Severni stolp, in čeprav se je zaletelo nižje kot v sosednji stolp, so ene zasilne stopnice ostale nepoškodovane, kar je omogočilo, da se je rešilo več ljudi. "Kako, še eno letalo je zadelo WTC, praviš?" je slišati nejeveren glas na posnetku žene prebivalca spodnjega Manhattna, ki se je slučajno v tem času na balkonu ukvarjal z nastavitvami svoje kamere in je prizor od blizu posnel. "Čutili in slišali smo oglušujoč tresk," je dejala zaposlena v 99. nadstropju Južnega stolpa, eden izmed ranjenih pa: "Pobralo mi je vso kožo in lase. Čutil sem samo, kako gorim."

Oblasti so najprej zaprle zračni prostor nad New Yorkom, nato pa na Manhattan poslale okoli 2000 policistov, gasilcev in reševalcev.

9.05 – Busha zmotijo med branjem vadnice

Predsednik Bush je bil v razredu, v rokah je držal vadnico The Pet Goat, s katero se otroci učijo besede, ki se končajo na črko e. Do njega je pristopil vodja osebja Bele hiše Andrew Card in mu zašepetal na uho: "Drugo letalo se je zaletelo v drugo stolpnico. Ameriko so napadli." Otroci so še naprej brali, Bush pa je za nekaj časa obsedel v tišini. Učenci so pozneje dejali, da so videli, da je Bushev obraz postal "rdeč in resen" in da je bil videti "šokiran in prestrašen". Njegov tiskovni predstavnik Ari Fleischer mu je svetoval: "Za zdaj še ničesar ne izjavite." Počakal je, da so učenci končali branje in še malo poklepetal z njimi.

25 minut pozneje je zapustil šolo in v prvi izjavi napade označil za "nacionalno tragedijo". Zatrdil je: "Terorizem proti naši državi ne bo uspešen." S sodelavci se je odpeljal na bližnje letališče in se vkrcal na predsedniško letalo Air Force One. Sam se je želel vrniti v Washington, a so mu svetovali, da je varnejši kraj letalsko oporišče Barksdale v Louisiani. Podpredsednik Dick Cheney se je umaknil v zaklonišče pod Belo hišo.

9.37 – letalo se zaleti v Pentagon

Stevardesa na letu 77 je ob 9.12 poklicala mamo, nato pa še družbo American Airlines in dejala, da so ugrabitelji prisilili vse potnike, naj se umaknejo na zadnji konec letala, in da imajo v rokah nože. Ob 9.37 se je letalo zaletelo v zahodno krilo Pentagona v Arlingtonu v Virginiji. Umrli so vsi ljudje na krovu, zaradi trčenja in požara pa še 125 članov vojaškega in civilnega osebja v stavbi, skupno 184 ljudi. Del zgradbe se je zaradi ognja, ki je segel 61 metrov v višino, porušil. Letalo je prebilo tri izmed petih obročev stavbe. V času napada je v Pentagonu delalo okoli 18.000 ljudi.

9.42 – panika in množične evakuacije

Zvezni urad za letalstvo (FAA) je ukazal prizemljitev vseh potniških letal v ameriškem zračnem prostoru. V dveh urah in pol je pristalo 4500 letal, potniki, ki so obtičali na poti, so razgrabili vozovnice za vlake in avtobuse. Začele so se množične evakuacije v vseh javnih uradih in tovarnah po vsej državi. V Washingtonu so izpraznili Belo hišo in Kapitol, kjer sta zasedala tako predstavniški dom kot senat, kot po tekočem traku so se zapirali mostovi, zgradbe in drugi javni prostori. Prvič v ameriški zgodovini so bili sproženi postopki za varovanje najpomembnejših ljudi v izrednih razmerah, imenovani kontinuiteta vladnih struktur. "Imamo načrt, za to smo urili ljudi. Tudi če Washington odpove, ameriška vlada še naprej dela," je dejal Richard A Clarke, koordinator za boj proti terorizmu.

9.59 – zrušitev Južnega stolpa

Južni stolp je gorel 56 minut, nato pa se je zrušil. Sam vase se je sesedel v borih desetih sekundah in pod seboj pokopal nekaj sto civilistov in reševalcev.

10.03 – strmoglavljenje v Pensilvaniji

Medtem ko so tri ugrabljena letala dosegla cilj, se je štirim ugrabiteljem na letu 93 načrt ponesrečil. Več potnikov je namreč dobilo klice svojcev, ki so jih posvarili, da so na letalu ugrabitelji, tako da naj bi se potnikom in članom posadke uspelo prebiti v pilotsko kabino. Letalo je treščilo na polje v bližini kraja Shanksville v Pensilvaniji, ki je od prestolnice Washington oddaljeno 20 minut z letalom. Poleg ugrabiteljev je umrlo 33 potnikov in sedem članov posadke.

10.28 – zrušitev Severnega stolpa

Severni stolp je bil v plamenih 102 minuti, preden se je zrušil. V ruševinah je umrlo več kot 1600 ljudi, Manhattan pa je zajel ogromen oblak dima in prahu. Župan Rudy Giuliani je ukazal evakuacijo celotnega spodnjega Manhattna.

Zgodaj dopoldne

Potekala je reševalna akcija, v zraku pa sta bila pretresenost in nejevera v to, kar se je zgodilo. "Tam, kjer je stala 110-nadstropna stolpnica, zdaj gledam v sonce. Vse, kar nas obdaja, je gromozanski zid dima in ruševin," je dejal neki reševalec. Novinarji in ekipe na terenu so prizorišče tragedije poimenovali "Ground Zero" – s tem izrazom se običajno opisuje uničenje po eksploziji jedrske bombe. Zadnjega preživelega so izpod ruševin potegnili sredi dneva naslednji dan.

20.30 – nagovor predsednika

Zvečer je predsednik Bush nagovoril kongres in ljudstvo. Dejal je: "V premišljenih terorističnih napadih so bili napadeni naši državljani, naš način življenja, naša svoboda. Na tisoče življenje je nenadoma končal zlobni, odvratni terorizem. Prizori gorečih zgradb so v nas povzročili nejevero in veliko žalost, a tudi tiho, neomajno jezo. Ta dejanja množičnega umora so skušala prestrašiti naš narod in ga pahniti v kaos in umik. A ne bo jim uspelo – naša država je močna. Teroristični napadi lahko zamajejo temelje naših največjih zgradb, a ne morejo zatresti temeljev Amerike. Ta dejanja so uničila jeklo, ne morejo pa uničiti jeklene volje Američanov. Amerika je postala tarča, ker smo svetilnik svobode in priložnosti na svetu. Nihče ne more ugasniti te luči. Nihče izmed nas ne bo nikoli pozabil tega dne. A še naprej bomo branili svobodo in vse, kar je dobrega in poštenega na svetu." Dodal je, da je že stekla preiskava, kdo je odgovoren za napade, in obljubil, da bodo napadalci za svoja dejanja odgovarjali na sodišču.

Napade 11. septembra je izvedlo 19 ljudi, ki so delali v štiri- oziroma petčlanskih ekipah. V vsaki je bil nekdo, ki se je šolal za pilota v ameriških šolah. 15 napadalcev je bilo Savdijcev, dva sta bila iz Združenih arabskih emiratov, po eden pa iz Egipta in Libanona.

Ministrstvo za domovinsko varnost in vdor v Afganistan

Manj kot mesec dni po napadih je predsednik Bush ustanovil ministrstvo za domovinsko varnost in nato ob podpori mednarodne koalicije začel invazijo v Afganistanu, njen cilj pa je bilo uničenje Al Kaide in prijetje Osame bin Ladna. A to se je zgodilo šele leta 2011, ko so ameriške sile v sosednjem Pakistanu izsledile bin Ladna in ga ubile. Domnevni načrtovalec napadov v ZDA Kalid Šejk Mohamed je bil v Pakistanu aretiran leta 2003. Prepeljali so ga v ameriški zapor v Guantanamu na Kubi, kjer je sodnik zanj in za štiri druge, obtožene načrtovanja napadov, začetek sojenja določil za 11. januar letos, a so ga nato zaradi pandemije covida-19 prestavili. Tudi organizacija Al Kaida še vedno obstaja. Najmočnejša je v podsaharski Afriki, privržence ima še vedno tudi v Afganistanu. Ameriške sile so nedavno po 20 letih zapustile Afganistan, oblast pa so prevzeli talibani.

"Ground Zero" dobil novo, še višjo stolpnico

V New Yorku so potrebovali kar osem mesecev, da so počistili ostanke padlih dvojčkov. Danes na tem mestu stojita spomenik in muzej, leta 2014 je zrasla tudi nova visoka stavba, imenovana One World Trade Center ali Freedom Tower (Stolp svobode), ki je še višja od Severnega stolpa, saj meri kar 541 metrov. To je obenem najvišja stavba v ZDA in tudi na zahodni polobli ter šesta najvišja na svetu.

Za sorodnike žrtev napadov in tiste, ki so utrpeli trajne poškodbe, so iz posebnega sklada do leta 2004 namenili več kot sedem milijard evrov, poznejši predsedniki so ta sklad obnavljali, tako da je za vse žrtve in sorodnike do leta 2092 zagotovljenih deset milijard dolarjev.