Za ljudi brez doma so javna stranišča pogosto edina, ki so jim na voljo. Foto: Reuters
Za ljudi brez doma so javna stranišča pogosto edina, ki so jim na voljo. Foto: Reuters
Starbucks
Starbucks je z aretacijo temnopoltih gostov izzvala proteste. Foto: Reuters

kavarnah omogočila uporabo stranišč vsem. V ZDA imajo sicer velike težave s pomanjkanjem javnih stranišč.

12. aprila sta v kavarno Starbucks vstopila temnopolta obiskovalca, ki sta bila tam dogovorjena s tretjim človekom za poslovni sestanek. Ker sta ga čakala, nista še ničesar naročila, želela pa sta uporabiti stranišče. Pozvali so ju, naj zapustita kavarno, ker tega nista želela storiti, je upravnik poklical policijo, ki ju je aretirala.

Primer je v javnosti povzročil veliko razburjenja in verigo kavarn spravil na slab glas. Podjetje se je aretiranima opravičilo, ta mesec pa bodo v enem popoldnevu izvedli obvezno urejenje za vse zaposlene na področju rasnih predsodkov.

Starbucks je posledično spremenil svojo politiko glede uporabe stranišč. Po novem naj bi njihovo uporabo omogočili vsem, ne glede na to, ali so kaj naročili ali ne. Predsednik uprave Howard Schultz je dejal, da bodo stranišča na voljo vsem, ki bodo zaprosili za njihovo uporabo. "Ne želimo postati javno stranišče, a v 100 odstotkih primerov bomo sprejeli pravo odločitev in ljudem dali ključ," je dejal Schultz.

Izvršna direktorica organizacije Nacionalni pravni center za brezdomstvo in revščino Maria Foscarinis je za BBC dejala, da bi nova Starbucksova politika "za brezdomce veliko pomenila". Pri tem Maria Foscarinis poudarja, da so brezdomci nesorazmerno pripadniki etničnih manjših, zato ima Starbucks po njenem mnenju priložnost, da v svoje urjenje zaposlenih o rasnih predsodkih vključi tudi vprašanje brezdomstva.

Odprli vrata težavam z mamili in prostitucijo?
Z odprtjem svojih stranišč pa bi lahko po poročanju BBC-ja veriga odprla vrata mamilom, prostituciji in brezdomstvu. Podjetja ne želijo omogočiti proste uporabe stranišč v svojih lokalih, saj ne želijo plačevati večjih stroškov vzdrževanja, skrbijo jih tudi vandalizem in težave s higieno.

Raziskava med newyorškimi podjetji iz leta 2013 je pokazala, da je 58 odstotkov vodij trgovin že videlo ljudi uporabljati mamila v svojih straniščih.

Seattle je leta 2004 porabil pet milijonov dolarjev za postavitev pet samočistilnih stranišč, a jih je mesto štiri leta kasneje zaprlo zaradi razširjene uporabe mamil in prostitucije.

Brezdomci v največji stiski
Za ljudi brez doma pa so javna stranišča pogosto edina, ki so jim na voljo. Po podatkih ameriškega Nacionalnega zavezništva za končanje brezdomstva iz leta 2017 je v ZDA 500.000 brezdomcev, od katerih jih 34 odstotkov živi na ulici.

Los Angeles je lani odprl center za higieno v soseski Skid Row, kjer živi več kot 34.000 brezdomcev. Prebivalci lahko tam uporabljajo stranišča in se oprhajo. Poslopje je vredno okoli 450.000 dolarjev, nadzirajo pa ga varnostniki.

Posebej težko je preprečiti uporabo mamil. To se skuša preprečiti tudi z namestitvijo posebnih luči, ki onemogočajo zaznavanje žil na rokah, kar odvrača uporabo mamil z injekcijcijami.

V Portlandu so prvi namestili zelo osnovna javna stranišča, ki imajo odprtine na vrhu in na dnu, da lahko policija po potrebi pogleda noter. Ob tem ni ogledal ali umivalnika, pred straniščem pa je pipa, iz katere teče le hladna voda. Tak model stranišča se zdaj uporablja že v 21 mestih po ZDA.

V nekaterih ameriških mestih so začeli pomanjkanje javnih stranišč resneje obravnavati po zdravstvenih krizah, kot je nedavni izbruh hepatitisa v Kaliforniji, zaradi katerega je umrlo 19 ljudi.