seksističnih, rasističnih in homofobnih izjavah, pomeni konec demokracije v Braziliji.

Po 13 letih vladanja levičarske Delavske stranke (2003–2016) se v tej največji državi v Južni Ameriki obeta nov politični veter. Zadnji dve leti je državo vodil izjemno nepriljubljeni Michel Temer, ki je prevzel vodenje države po odstavitvi predsednice Dilme Rousseff.

V nedeljo pa je v drugem krogu predsedniških volitev zmagal Jair Bolsonaro iz konservativne stranke Socialnih liberalcev, ki je svojega tekmeca Fernanda Haddada iz Delavske stranke premagal za slabih 10 odstotkov volilnih glasov (Bolsonaro 56 odstotkov, Haddad 44 odstotkov).

"To ni obljuba stranke, ne posameznega človeka, to je zaobljuba pred Bogom ... Usodo Brazilije bomo oblikovali skupaj," je dejal 63-letni Bolsonaro, ki so ga že poimenovali brazilski Donald Trump in ki je volivcem obljubil, da bo njegova vlada branila demokracijo in ustavo.

Bolsonaro je volilno telo v tej več kot 200-milijonski državi prepričal predvsem z obljubo boja proti korupciji, pri čemer je napovedal umik države iz vmešavanja v gospodarstvo in zmanjšanje državne uprave. Jasen je bil tudi z obljubo zajezitve kriminala, kar naj bi znova prineslo varnost na ulice Brazilije.

O prisotnosti nasilja v Braziliji je zgovoren dogodek, da je Bolsonara na enem izmed predvolilnih shodov nasprotnik zabodel z nožem, pri čemer je predsedniški kandidat izgubil skoraj 40 odstotkov krvi in nekaj dni preživel na oddelku za intenzivno nego, odtlej pa je svojo kampanjo vodil na družbenih omrežjih.

Zanimivo, Bolsonaro je v predvolilni kampanji namignil, da bo olajšal zakonodajo na področju nošenja orožja. V svojem predvolilnem programu pa je med drugim napovedal tudi izstop Brazilije iz Pariškega podnebnega dogovora.

Predvolilni pozivi k nasilju in ubojem
Kritike Bolsonara namreč skrbi, kako bo nekdanji vojaški poveljnik, ki je med drugim dejal, da bi moral čilski diktator Augusto Pinoche "ubiti še več ljudi", ki je med predsedniško kampanjo pozival k "uboju poslancev Delavske stranke" ter k državnemu udaru in celo priznal, da je pristaš tehnik mučenja, izpolnjeval svojo obljubo po vodenju demokratične države.

V državi, kjer je 63.880 umorov na leto, bi policistom podelil imuniteto pri uboju kriminalcev – po poročanju Guardiana je bilo leta 2017 pri policijskem posredovanju ubitih 5.144 ljudi.

Predsednik, ki "rad utaji davke"
Čeprav je napovedal boj proti korupciji, je pred leti sproščeno priznal, da utajuje davke: "Moj nasvet, ki mu sledim: goljufam pri oddaji davčne napovedi. Če mi ni treba nič plačati, pač ne bom plačal." Ko so leta 2005 v državi sprejemali zakon, ki bi zaustavil nepotizem v vladnih službah, pa je poslance vprašal: "Pa ljubice? Velja to tudi za njih?" Pri oblikovanju nove vlade naj bi bili vključeni tudi njegovi trije sinovi Eduardo, Carlos in Flávio.

Vodilo nove vlade naj bi bila sicer družina in tradicionalne družinske vrednote, vse glasnejše so napovedi, da naj bi spremenili tudi šolske učbenike in "ideologijo", ki jo je zadnjih 12 let vodila Delavska stranka. Po napovedih naj bi novi minister za znanost in tehnologijo postal brazilski astronavt Marcos Pontes.

Protigejevske izjave
Še bolj zaskrbljeni pa so pripadniki nevladnih humanitarnih organizacij, tudi Amnesty International, ki opozarjajo na Bolsonarove homofobne in nasploh sovražne izjave proti ženskam in temnopoltim. "Če se začne vaš sin obnašati kot homoseksualec, mu morate eno primazati in svoje vedenje bo spremenil," je dejal leta 2010 za TV Câmara.

"Imam pet otrok. Štiri fante, pri petem otroku sem bil slaboten, zato sem dobil hčer," je dejal na shodu v Riu de Janeiru leta 2017. "Če bi bil moj sin homoseksualec, ga ne bi mogel imeti rad. Ne bom hinavec: raje bi videl, da bi sin umrl v nesreči, kot da ga vidim z brki, kot jih nosijo homoseksualci," pa je izjavil leta 2011 za Playboy.

Nekoč je kolegici poslanki celo dejal, da je pregrda, da bi jo posilil. Za revijo Revista IstoÉ je leta 2000 spregovoril tudi o svoji ženi: "Svoje žene nikoli ne tepem. Sem jo pa že večkrat hotel ustreliti." Bolsonaro je oster nasprotnik splava, s čimer si je pridobil podporo milijonov katoličanov, za posiljevalce pa je predlagal kemično kastracijo.

Bolsonaro bo mesto predsednika države prevzel 1. januarja 2019, ob izvolitvi pa je prejel čestitke argentinskega predsednika Mauricioja Macrija, čilskega predsednika Sebastiána Piñeraja, venezuelskega predsednika Nicolasa Madure in ameriškega predsednika Donalda Trumpa.