Argentinski predsednik Javier Milei in direktorica IMF-a Kristalina Georgieva. Foto: Reuters
Argentinski predsednik Javier Milei in direktorica IMF-a Kristalina Georgieva. Foto: Reuters

Potem ko je argentinski predsednik Javier Milei zaprosil mednarodne institucije za novo posojilo, s katerim bi izničil dolg državne blagajne do centralne banke, odpravil trdovratno inflacijo, spodbudil rast in dopolnil devizne rezerve, je IMF odobril novo štiriletno posojilo v vrednosti 20 milijard dolarjev.

Svetovna banka je sporočila, da bo v argentinsko gospodarstvo vložila 12 milijard dolarjev, IDB pa je objavil načrte za posojilo v vrednosti 10 milijard dolarjev.

Sredstva predstavljajo politično spodbudo za Mileia, ki trdi, da bo argentinsko gospodarstvo s pomočjo zraslo kot še nikoli prej. "Argentina bo v prihodnjih 30 letih država z najmočnejšo gospodarsko rastjo," je v televizijskem nagovoru v petek napovedal predsednik.

Finančni minister Luis Caputo je pred tem povedal, da v roku 60 dni pričakujejo pomoč v vrednosti 19 milijard dolarjev, od tega 12 milijard od IMF-a, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V obeh primerih gre za triletni načrt.

Minister je dodal, da bodo sredstva IMF-a uporabili za dokapitalizacijo centralne banke. Po njegovih besedah vlada pričakuje, da bodo dodatna sredstva pomagala vzpostaviti zdravo valuto, zmanjšati inflacijo in omogočiti davčne olajšave.

Umik nadzora nad valuto in kapitalom

V okviru dogovora je Argentina ukinila nadzor nad valuto, ki je bil v veljavi od leta 2019. Peso bo tako lahko nihal med 1000 in 1400 za dolar, je sporočila argentinska centralna banka, ta razpon pa se bo povečeval za odstotek na mesec. Nov tečaj bi lahko omogočil oslabitev pesa za skoraj tretjino.

V petek je bil uradni tečaj 1097 pesov za dolar, po neuradnem pa je bil dolar vreden 1375 pesov.

Centralna banka je sporočila tudi, da bodo ukinili omejitev za nakup dolarjev za argentinske državljane, ki znaša 200 dolarjev na mesec.

Argentina je leta 2019 uvedla tudi nadzor nad kapitalom, s katerim je prejšnja vlada skušala preprečiti večletni beg kapitala.

Nadzori so omejevali dostop prebivalcev do dolarjev, kar je spodbujalo črni trg, omejen je bil tudi dostop podjetij do dolarjev, kar je oviralo tuja vlaganja, poroča Al Džazira.

Podjetja bodo lahko z letošnjim letom dobičke preusmerila izven države, kar je bila ključna zahteva podjetij. To naj bi sprostilo dodatna vlaganja.

IMF hvali Mileiev "impresivni napredek"

Program pomoči je "izraz zaupanja v odločenost vlade, da pospeši reforme, spodbudi rast in zagotovi višji življenjski standard argentinskega ljudstva", je na omrežju X sporočila vodja IMF-a Kristalina Georgieva in pohvalila Mileiev "impresivni napredek pri stabilizaciji gospodarstva".

Milei, ki je oblast v Argentini prevzel decembra 2023, je lani uresničil večino svojih napovedi in odpustil več deset tisoč zaposlenih v javnem sektorju, prepolovil število ministrstev in vložil veto na zvišanje pokojnin v skladu z inflacijo, da bi omejil javno porabo.

Argentina je tako lani prvič po desetih letih dosegla proračunski presežek, vendar so se ob tem zmanjšali kupna moč, število delovnih mest in potrošniška poraba, stopnja revščine med prebivalci pa je bila lani jeseni najvišja po letu 2003.

Letna inflacija v Argentini je marca znašala 55,9 odstotka, kar je sicer nižje od 211 odstotkov ob koncu leta 2023, vendar še vedno ena najvišjih na svetu.

Argentina IMF-u že zdaj dolguje 44 milijard dolarjev

Argentina, tretje največje gospodarstvo v Latinski Ameriki z dolgo zgodovino gospodarskih kriz, hiperinflacije in neplačevanja, že zdaj dolguje 44 milijard dolarjev na podlagi posojilnega sporazuma z IMF-om iz leta 2018. IMF tokrat Argentino "rešuje" že triindvajsetič, odkar je leta 1956 postala članica te finančne institucije.