Bidnov ukrep naj bi bil večinoma simboličen, a bi pomenil odmik od desetletij skrbno oblikovanih izjav Bele hiše na to temo, poroča Al Džazira.

Biden bo v soboto verjetno uporabil izraz "genocid", so trije viri, seznanjeni z zadevo, dejali za Reuters. A vendarle bi se lahko v zadnjem trenutku zaradi pomena odnosov s Turčijo premislil in tega izraza ne bi uporabil.

O možnosti Bidnove izjave o genocidu je prvi poročal časnik Wall Street Journal, ki je navajal neimenovane vladne uslužbence.

Pred letom dni, ko je bil še predsedniški kandidat, se je Biden spomnil 1,5 milijona Armencev, moških, žensk in otrok, ki so umrli v zadnjih letih Otomanskega imperija, in dejal, da bo podprl prizadevanja, da se njihovi poboji označijo za genocid.

Turčija priznava, da so bili številni Armenci, ki so živeli v Otomanskem imperiju, ubiti v spopadih z otomanskimi silami med prvo svetovno vojno, a nasprotuje številu ubitih in zanika, da so bili to sistematični poboji in genocid.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je imel tesne stike s prejšnjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z Bidnom pa po 20. januarju, potem ko je ta postal predsednik, še ni govoril.

ZDA Turčiji očitajo nabavo ruskega orožja, razlike obstajajo tudi v pogledu na Sirijo.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v torek dejal, da bi Bidnovo označevanje pokolov Armencev za genocid dodatno poslabšalo odnose med državama.

Kongresniki pozivajo Bidna, naj izpolni obljubo

Več desetletij so poskusi priznanja armenskih pokolov za genocid obtičali v ameriškem kongresu, predsedniki pa so se vzdržali uporabe tega izraza, saj jih je skrbel odnos s Turčijo, pomembno regionalno zaveznico ZDA in članico Nata.

Leta 2019 je ameriški senat sprejel nezavezujočo resolucijo, ki pokole označuje za genocid, kar je močno razjezilo Ankaro. Več kot 100 kongresnikov iz obeh strank je Bidna ta teden pozvalo, naj spoštuje obljubo, ki jo je dal v času kampanje in "popravi desetletja krivic".