V prvi skupščini, ki je bila izvoljena, da pripravi novo besedilo ustave, so prevladovali levičarski politiki, a so volivci njihov osnutek ustave, ki se je osredotočal na socialne, okoljske in spolne pravice ter pravice prvotnih prebivalcev, septembra lani z večino zavrnili. Pri sestavi druge komisije so se volivci obrnili v desno in izvolili skupščino, v kateri so prevladovale konservativne stranke.

O njihovem besedilu zdaj glasujejo volivci. Kot pravijo strokovnjaki, je ta ustava bolj konservativna in tržno naravnana v primerjavi z obstoječo ustavo iz leta 1980. Predlagana različica v središče namreč postavlja pravico do zasebne lastnine ter stroga pravila o priseljevanju in splavu.

Volivci se bolj nagibajo k odgovoru "ne"

Več mesecev so javnomnenjske ankete kazale, da bodo volivci verjetno zavrnili tudi ta predlog, vendar se je razlika pred referendumom zmanjšala. Zadnja anketa, opravljena 1. decembra, kaže, da naj bi 47 odstotkov vprašanih glasovalo proti predlogu nove ustave, 38 pa naj bi ga podprlo.

Če bo predlog nove ustave vseeno potrjen, bi bila to lahko dodatna težava za program levičarskega predsednika Gabriela Borica, ki zagovarja progresivno davčno in pokojninsko reformo. Tudi če referendum ne bo uspel, bo to za predsednika kljub temu pomenilo poraz, saj je bila ena njegovih glavnih predvolilnih obljub prav zamenjava ustave.

Volišča se bodo zaprla ob 18.00 po tamkajšnjem času.