Usaid naj bi želeli priključiti State Departmentu, vodenje agencije začasno že prevzema državni sekretar Marco Rubio.

"To ni le darilo našim nasprotnikom, temveč je preprosto nezakonito," je glede načrtov Trumpove vlade o združitvi agencije Usaid s State Departmentom dejal demokratski senator iz Marylanda Chris Van Hollen, poroča BBC.

Tudi številni drugi člani kongresa iz demokratskih vrst so obsodili poskuse omejitev delovanja agencije Usaid in so jih označili za nezakonite in protiustavne.

Milijarder Elon Musk, Trumpov zaveznik in vodja novoustanovljenega urada za vladno učinkovitost (Doge), je napovedal zaprtje agencije, ki po svetu financira številne humanitarne in druge projekte v vrednosti več deset milijard dolarjev letno.

Pozneje se je sicer na to temo oglasil državni sekretar Rubio, ki je napovedal, da bo sam kot vršilec dolžnosti prevzel nadzor nad agencijo Usaid. Opisal jo je kot "popolnoma neodzivno" in jo obtožil, da deluje, kot da bi bila "neodvisna nevladna organizacija".

"Usaid bi se moral odzivati na politične direktive zunanjega ministrstva, a tega noče storiti. Usaid bo še naprej opravljal veliko svojih dejavnosti, vendar morajo biti najprej usklajene z ameriško zunanjo politiko," je dodal Rubio.

Trumpova vlada je nato objavila tudi uradno sporočilo: "Predsednik je kot začasni korak k vzpostavitvi nadzora in boljšega razumevanja dejavnosti agencije imenoval Marca Rubia za vršilca dolžnosti direktorja Usaid. Državni sekretar Rubio je tudi obvestil kongres, da poteka pregled dejavnosti Usaid na področju tuje pomoči z namenom morebitne reorganizacije."

Skupina demokratskih politikov poskušala vstopiti v prostore agencije v Washingtonu

Demokrati medtem trdijo, da bi bila priključitev agencije State Departmentu nezakonita, saj naj bi takšno spremembo z zakonom lahko omogočil le kongres.

Demokratski politiki so ob tem obsodili tako napovedi Rubia kot besede Muska. Ta je v zapisu na omrežju X, katerega lastnik je, označil Usaid za "radikalno levičarsko politično psihološko operacijo" in agencijo med drugim obtožil, da daje potuho skorumpiranim politikom.

Ameriški mediji poročajo, da je skupina demokratskih politikov poskušala vstopiti v prostore agencije v Washingtonu, a naj bi jim to preprečili uradniki Muskovega urada Doge, ki sicer uradno ni del ameriške vlade.

"Nobenega dvoma ni, da razred milijarderjev, ki skuša prevzeti našo vlado, to počne na podlagi lastnega interesa," je ob tem menil senator Chris Murphy iz Connecticuta. Eden izmed prisotnih predstavnikov demokratske stranke pa je Muska označil za "neizvoljenega oligarha".

Pod vprašajem finančna podpora najrevnejšim državam

Ugibanja o prihodnosti Usaida so se začela kmalu po Trumpovem prevzemu mandata, ko je novi predsednik ukazal začasno zamrznitev vseh oblik pomoči tujini za 90 dni, dokler ne bo opravljen pregled dejavnosti. Le nekaj dni zatem je vlada ZDA ustavila večino pomoči, vendar so pozneje odobrili izjeme za humanitarne programe.

Usaid je s približno 10.000 zaposlenimi daleč največja agencija ameriške vlade za zagotavljanje pomoči tujini, njeno morebitno preoblikovanje pa zdaj pod vprašaj znova postavlja več deset milijard dolarjev finančne podpore nekaterim najrevnejšim državam na svetu.

Kongres vsako leto odobri financiranje Usaida, ki nato v sodelovanju s kongresom in Belo hišo določi prednostne naloge za naložbe, zunanjepolitične smernice pa ji daje zunanje ministrstvo – State Department. Po navedbah agencije sredstva izplačujejo v obliki donacij, pa tudi na podlagi pogodb in "sporazumov o sodelovanju".

V proračunskem letu 2023 je Usaid skupno upravljal več kot 40 milijard ameriških dolarjev in izvajal projekte v približno 130 državah. Tri največje prejemnice pomoči so Ukrajina, Etiopija in Jordanija, sledijo jim še Demokratična republika Kongo, Afganistan, Južni Sudan in Sirija.