V mehiškem obmejnem mestu Tijuana je trenutno okoli 5.000 prebežnikov iz Srednje Amerike, ki želijo priti v ZDA in tam zaprositi za azil. Kot argument za prošnjo za azil navajajo, da bežijo pred preganjanjem, revščino in nasiljem v svojih državah Honduras, Gvatemala in Salvador. Ameriški mejni uradniki na dan obdelajo manj kot 100 prošenj in ljudem zmanjkuje hrane in potrebščin, župan Tijuane Juan Manuel Gastelum pa je že v petek za mesto z 1,6 milijona prebivalci razglasil humanitarno krizo.

V nedeljo se jih je več sto odločilo za protestni pohod proti meji. Na mostu čez reko Tijuano jih je zaustavila mehiška policija, množica je nato šla peš čez reko do žice in ograje na ameriški strani in se skušala prebiti naprej, vendar so jih odgnali s solzivcem, ki ga je veter nesel tudi med ženske in otroke več sto metrov stran.

Mehika protestnike izgnala iz države
ZDA so zaradi incidenta zaprle mejni prehod med Tijuano na mehiški in San Ysidrom na ameriški strani, prek katerega gre vsak dan povprečno okrog 70.000 vozil in 20.000 pešcev. Ministrica za domovinsko varnost ZDA Kirstjen Nielsen je sporočila, da bodo sodno preganjali vsakogar, ki poškoduje zvezno lastnino – žico – ali krši suverenost ZDA, ob tem pa ne bodo oklevali z zapiranjem mejnih prehodov.

Mejni prehod San Ysidro so nekaj ur pozneje spet odprli. Predsednik ZDA Donald Trump je pred poskusom preboja meje tvitnil, da bi bilo zelo pametno, če bi Mehika ustavila karavane prebežnikov daleč od ameriške meje, države izvora pa jim ne bi dovolile oblikovanja v večje skupine. Trump meni, da gre za način, da se določene države rešijo določenih ljudi in jih pošljejo v ZDA.

Mehiško notranje ministrstvo je zatem sporočilo, da bodo vseh 500 ljudi, ki so nasilno skušali prečkati mejo, izgnali iz države in da so od 19. oktobra poslali nazaj domov 11.000 ljudi iz Srednje Amerike.